Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar

Volitve 2011: Volitve v luči odnosa države in verskih skupnosti

Slovenija | 20.11.2011, 07:25

Vsakokratna oblast, ki je odgovorna za različna področja življenja, poskuša poskrbeti tudi za primeren način urejanja odnosov med državo ter Cerkvami in verskimi skupnostmi. Medtem ko je komunistična oblast sprva želela odstraniti vero iz javnega življenja in jo uničiti, jo je pozneje začela tolerirati. V takem okolju so se oblikovale starejše generacije naših državljanov. Normalnega okolja, ko gre za odnos med državo in verskimi skupnostmi, tudi danes še nimamo. Zato je običajno, da pred volitvami razmišljamo tudi o tem, kako nameravajo to področje urejati na novo izbrani predstavniki ljudstva.

Pri nekdanjem predsedniku države Janezu Drnovšku so decembra 2005 potekali pogovori o dialogu in odnosu države z verskimi skupnostmi. Takrat je akademik dr. France Bernik med drugim dejal, da imamo v našem prostoru ob tem najprej v mislih rimskokatoliško veroizpoved, najštevilnejšo versko skupnost pri nas, njeno izjemno dolgo in pomembno tradicijo, brez katere si slovenske nacionalne in kulturne zgodovine ne moremo predstavljati. Podal je zgodovinski prikaz krščanstva pri nas in nakazal tudi nekatere možnosti razvoja dialoga med državo in verskimi skupnostmi v prihodnje. Pri tem je opozoril na nujnost vedno bolj dejavne strpnosti, ki presega zgolj pasivno sobivanje in pasivno prenašanje drugih; na strpnost, ki se iz spoštovanja bližnjih usmerja k tvornemu sodelovanju z njimi v prizadevanjih za višjo kulturo odnosov v družbi. Po njegovem prepričanju je zavzetost katoliške Cerkve in drugih verskih skupnosti v tej smeri vedno bolj nujna. V tej luči smo pred predčasnimi volitvami skušali izvedeti, kaj pravijo kandidati oziroma politične stranke o sodelovanju z verskimi skupnostmi.

Sodelovanje oblasti z verskimi skupnostmi

Zanimalo nas je, kako si predstavljajo sodelovanje z verskimi skupnostmi. V stranki DeSUS menijo, da je dosedanje sodelovanje z verskimi skupnostmi primerno. Naprej Slovenija je prepričana, da Cerkev s tem, ko uči deset božjih zapovedi, ljudi socializira. Slovenska ljudska stranka in Slovenska demokratska stranka se tako kot Nova Slovenija zavedata, da iz krščanstva izvirajo temeljne vrednote slovenske in evropske civilizacije. V SLS ustavno določilo o ločitvi cerkve in države razumejo kot pozitivno naravnan člen, po katerem si lahko država in verske skupnosti med seboj pomagajo za dobrobit vseh državljanov. NSi želi delovati v duhu dobrih odnosov med državo in cerkvami ter verskimi skupnostmi. Z dialogom se bo zavzemala za njihovo čimbolj svobodno delovanje na verskem, etičnem, kulturnem, socialnem in vzgojno-izobraževalnem področju v korist vseh državljanov Slovenije. V SDS dodajajo, da imajo verske skupnosti po ustavi zagotovljeno določeno stopnjo avtonomije, kar mora država spoštovati. Podpirajo tudi sedaj veljavni zakon o verski svobodi. ZARES - Liberalno socialni so za odprt dialog, ob spoštovanju ustave, človekovih pravic in dostojanstva vsakogar. Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija se zaveda, da so verske skupnosti pomemben del civilne družbe, zagovarja ločenost cerkve ter države in nasprotuje razlikovanju med njimi. Tudi v stranki TRS se zavzemajo za enakopraven odnos države in verskih skupnosti. V SD postavljajo v ospredje ustavno načelo, spoštujejo enakopravnost in si želijo razvijati dobre odnose z vsemi. V LDS menijo, da veljavna zakonodaja ne rešuje vseh vprašanj na tem področju. Zagovarjajo načelo enakopravnosti tudi v primerih, ko gre za subjekte zasebnega prava ter zaščito tretjih oseb v razmerju z njimi. SMS - Zeleni Slovenije želijo enakopravno obravnavati vse verske skupnosti v državi. To poudarjajo tudi v SNS, kjer nasprotujejo vsem oblikam privilegijev. So za znižanje izdatkov verskim skupnostim in za obdavčitev njihovih dohodkov. Stranka enakih možnosti zagovarja enakopravnost verskih skupnosti in opozarja, da so pri nas v praksi nekatere med njimi privilegirane.

Poslanstvo Cerkve na področju sociale in izobraževanja

Zanimala nas je še ocena prispevka katoliške Cerkve na področju sociale in izobraževanja. Vse stranke priznavajo, da imajo verske skupnosti zlasti katoliška Cerkev s Karitas pomembno vlogo s svojo karitativno in socialno dejavnostjo pri premagovanju socialnih razlik v družbi, še zlasti v času krize. Pri tem se v SNS in v Stranki enakih možnosti zavzemajo za večji nadzor nas socialnimi ustanovami. Na področju izobraževanja je po mnenju Liste Zorana Jankoviča potrebno upoštevati načelo ločitve cerkve od države. SD izobraževanju in vzgoji ne nasprotuje, želi pa si, da bi bil vložek zasebnih sredstev višji. SMS - Zeleni Slovenije svarijo pred obremenitvijo s kakršnokoli ideologijo. V SNS menijo, da je dolžnost države finančno poskrbeti le za javno šolstvo. V NSi ponavljajo, da ima katoliška Cerkev neprecenljivo vlogo pri izobraževanju in socialni skrbi, saj delovanje na teh dveh področjih izvira iz njenega nauka. Tudi v SLS in SDS se zavzemajo za to, da bi imela katoliška Cerkev glede vzgoje in izobraževanja enake možnosti, kot jih imajo primerljive evropske države.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...