Zorko Simčič - devetdesetletnik
Slovenija
Pesnik, pisatelj, esejist in akademik Zorko Simčič praznuje danes 90. obletnico rojstva. Ob njegovem jubileju so mu pri Sv. Jožefu nad Celjem posvetili Mohorski večer in mu podelili častno članstvo Mohorjeve družbe. Najstarejša slovenska založba je izdala peti natis drame Zgodaj dopolnjena mladost, tik pred izidom je tudi obsežen roman Poslednji deseti bratje.
Starša pisatelja, ki sta bila doma v Goriških Brdih, sta se pred fašizmom zatekla v štajersko prestolnico, zato se je Zorko Simčič rodil v Mariboru in sicer 19. novembra 1921. Tam je dobil osnovno izobrazbo in se vpisal na učiteljišče, ki ga je končal v Ljubljani. Druga svetovna vojna, med kareto je bil nekaj časa zaprt v Gonarsu, je posegal tudi v njegovo življenje. Kot je povedal Zorko Simčič, je po nemškem napadu na Jugoslavijo kot prostovoljec jugoslovanske vojske odšel iz Maribora in se zatekel v Ljubljano. Ko se je končala vojna oziroma ko je zmagal komunizem, se je umaknil v Avstrijo in kasneje v Argentino. V Buenos Airesu je sodeloval pri Slovenski kulturni akciji in nekaj časa urejal revijo Meddobje. Po desetih letih se je preselil v Barilóče, kjer se je posvetil literarnemu ustvarjanju. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je dozorela odločitev za vrnitev. O razlogu za to je Zorko Simčič dejal: „Ko sem dobil pred leti literarno nagrado Prešernovega sklada za svojo knjigo Človek na obeh straneh stene, sem prišel na obisk in smo sklenili, da se vrnemo.“ Zdaj živi v Ljubljani.
Zorko Simčičje že leta 1944 kot dijak dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane za literarni prvenec roman Prebujenje. Med vojno je izdal zbirko humoresk in satir Tragedija stoletja, napisal libreto Krst pri Savici in dramo Zadnji akord. Po vojni je najprej pisal za tržaški radio, zatem pa za večino literarnih revij, ki so izhajale med izseljenci. Leta 1957 je izšel njegov najodmevnejši roman Človek na obeh straneh stene. Med pesniškimi deli sodi na prvo mesto zbirka Korenine večnosti. Zadnja leta je več njegovih del izšlo tudi v Sloveniji, kjer je bil v povojnih desetletjih prepovedan in zamolčan. Od leta 2006 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
