Med najbogatejšimi pri nas tudi lastniki inovativnih podjetij

Slovenija | 12.11.2011, 11:49 Andrej Šinko

Revija Manager je v tem tednu objavila lestvico najbogatejših Slovencev. Na lestvici je prišlo do zamenjave na vrhu, kjer je do zdaj najbogatejšega Mirka Tuša s prvega mesta izrinil Sandi Češko iz Studia Moderna. Podatki pa kažejo tudi, da so precej nazadovali gradbeni mogotci, na drugi strani pa so na lestvici napredovali lastniki podjetij, ki se ukvarjajo z ekološko gradnjo in informacijskimi tehnologijami. Povsem novih obrazov je letos na lestvici približno četrtina.

Za uvrstitev nanjo je bilo potrebnih nekaj več kot 11 milijonov evrov premoženja. Čeprav je skupno premoženje stoterice najbogatejših Slovencev ostalo na približno enaki ravni kot lani in znaša približno 2,5 milijarde evrov, je že tretje leto zaporedoma več ljudem na lestvici premoženje upadlo kot zraslo, če se ne upošteva novincev. Nasprotno pa najbogatejšim na svetu povečini premoženje raste. Ekonomist Bernard Brščič vidi razloge za razlike predvsem v slabem gospodarskem stanju države. „Slovenija je revna država. V zadnjih treh letih izkušamo stagnacijo slovenskega gospodarstva. Trend je dol, dol, dol... in tudi najbogatejši se tej stagnaciji ne morejo upreti. V času, ko je slovenski BDP samo v letu 2009 padel za 8,2 odstotka, med tem ko okrevanja v letih 2010 in 2011 praktično ni, je popolnoma logično, da breme krize nosijo tudi najbogatejši. Že tako je Slovenija v mednarodnih primerjavah ekonomsko impotentna, pri čemer pa se naš relativni položaj v zadnjih treh letih še bistveno poslabšuje. Zato nas ne gre presenečati, da se tudi slovenski novoriši nekako ne morejo kosati, ne samo z bogataši v zahodnih državah, ampak tudi s svojimi vrstniki v drugih tranzicijskih državah.“

Svetle zvezde slovenskega podjetništva

Svetli zvezdi, ki sta se uvrstili na lestvico, sta zagotovo Samo in Iza Login, ki sta približno 80 milijonov evrov premoženja iz nič ustvarila v pičlem letu, in to z zabavnimi aplikacijami Talking Friends. Med hitrostnimi rekorderji v bogatenju je še en novinec, in sicer Uroš Merc iz Bisola, ki je za uvrstitev na lestvico potreboval le štiri leta. Ekonomist Brščič je prepričan, da takšnih podjetnikov pri nas manjka. „To so briljantne podjetniške zgodbe. Takšnih podjetniških podjemov, ki so zgled, nam primanjkuje. Če bi bilo na tej lestvici 90 odstotkov teh legitimnih in legalnih podjetnikov, bi bila Slovenija država blaginje, kajti ravno v podjetništvu je smer izhoda iz krize. Samo če bodo pravi podjetniki, se pravi tisti, ki imajo poslovno idejo, ki poslovne priložnosti izkoriščajo znotraj zakonskih in moralnih okvirjev, samo v takem primeru bo blaginja na koncu dneva prikapljala tudi do najnižjih slojev.“

Na lestvici tudi „sumljivi“ bogataši

Po drugi strani pa so se na lestvico povzpeli tudi posamezniki, okrog katerih se je pisalo kar nekaj zgodb o domnevno sumljivih poslih. Med njimi je ljubljanski župan Zoran Janković s sinovoma in župan Zavrča Miran Vuk. Brščič je prepričan, da je takšnih posameznikov na lestvici najbogatejših preveč. Dodaja tudi, da smo v zadnjih dvajsetih letih ustvarili poslovno okolje, ki nadebudnim podjetniškim idejam ni naklonjeno. Zato Brščič pravi, da se tistim, ki želijo na hitro obogateti, bolj splača „pridružitev določenim interesnim skupinam, ki potem ugrabijo posamezno poslovno priložnost znotraj države in si obilno napolnijo žepe. Pri tem pa se zanašajo na to, da pravni sistem tega ne bo kaznoval.“

Gradbeni baroni nazadovali po lestvici najbogatejših

Med tistimi, ki so letos nazadovali po lestvici najbogatejših je precej gradbincev, takšna usoda je med drugim doletela Ivana Zidarja iz SCT, Borisa Dolamiča iz GPG ter Jurija Krča iz Gratela. Na drugi strani pa so se vzpeli nekateri gradbinci z določenimi posebnostmi, na primer podjetje Lumar, ki dela nizkoenergijske montažne hiše.