Škof Metod Pirih
Škof Pirih: Molitev je govorjena vera
Slovenija
Koprski škof Metod Pirih je na praznik vseh svetih maševal v cerkvi sv. Petra in Pavla v Lokovcu. V nagovoru je posebej poudaril molitev. „Da bodo naše duše pri Gospodu po smrti, morajo že zdaj biti povezane z njim, v tem življenju,“ je dejal.
Koprski škof je še povedal, da se z Gospodom povezujemo po vsakdanji molitvi. „Molitev je pogovor z Bogom. Molitev je govorjena vera, v besedah izraženo upanje in v pogovoru z Bogom izpovedana ljubezen. Molitev je bistveno in nujno povezana z našim krščanskim življenjem. Z Gospodom smo na najbolj odličen način povezani, ko smo in ko sodelujemo pri maši.“
Nagovor koprskega škofa Piriha objavljamo v celoti:
Letos je bila na zakristiji lokovške cerkve na poti na pokopališče postavljena plošča v spomin učitelju Lajošu Moritzu, madžarskega rodu, ki je med prvo svetovno vojno mlad umrl 7. oktobra 1917 nekje tu blizu. Na plošči je zapisano:
Naj bo sveta slovenska zemlja, kjer počiva,
naj bo njegova duša pri Gospodu,
naj bo njegov spomin v naših srcih.
Najprej je rečeno, naj bo sveta slovenska zemlja. Slovenska zemlja je sveta zato, ker je na njej toliko cerkva, okrog 800 župnijskih in več kot 2000 podružničnih. V naši škofiji je 189 župnijskih cerkva in okrog 400 podružnic. V vseh župnijskih cerkvah je Jezus navzoč v Sv. Rešnjem Telesu. In prav zaradi njegove navzočnosti med nami, je slovenska zemlja sveta. Od tod nam pritekajo reke in studenci Božje milosti ter Jezusovo naročilo: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in ste obteženi in jaz vas bom poživil.
Slovenska zemlja je sveta zaradi tolikih verskih znamenj. Vsa naša dežela je posuta in obdana z neštetimi verskimi znamenji: s križi, kapelicami v čast Gospodu Jezusu, Materi Božji ali v čast različnim svetnikom.
Slovenska zemlja je sveta zaradi vzornega in lepega življenja tolikih kristjanov in drugih ljudi. In prav ti dobri, skriti in plemeniti ljudje v veliki meri odtehtajo hudo in zlo, ki ga povzročajo prav tako ljudje. Človek v današnjih razmerah bo preživel le, če bo nenehno skrbel za telesno, duševno in duhovno kondicijo. Blaženi papež Janez Pavel II. (1978–2005) je dejal, da »svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet«. Svetost je dostopna vsakemu, saj je zato potrebno le čuteče srce in srčna dobrota. Tudi če nisem veren, lahko izpolnim zlato pravilo: In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.
In končno slovenska zemlja je sveta, ker je na njej na tisoče pokopališč, kjer počivajo naši dragi sorodniki in drugi. Pri vsaki župnijski cerkvi je pokopališče in pri mnogih podružnicah. Vsako pokopališče je svet kraj, Božja njiva, na kateri so pokopana telesa rajnih, ki so v tem življenju bila tempelj Svetega Duha. Pokopališča so blagoslovljena in ta blagoslov naj bi opravil sam škof.
Na spominski plošči je dalje zapisano, naj bo njegova duša pri Gospodu. Mi verujemo, da so duše vseh, ki so v nebesih, pri Gospodu. Da bodo naše duše pri Gospodu po smrti, morajo že zdaj biti povezane z njim, v tem življenju. Z Gospodom se povezujemo po vsakdanji molitvi. Molitev je pogovor z Bogom. Molitev je govorjena vera, v besedah izraženo upanje in v pogovoru z Bogom izpovedana ljubezen. Molitev je bistveno in nujno povezana z našim krščanskim življenjem. Z Gospodom smo na najbolj odličen način povezani, ko smo in ko sodelujemo pri maši. Pri hvalospevu pri maši duhovnik povabi vernike: »Kvišku srca«. In vsi odgovorimo: »Imamo jih pri Gospodu«. Z Gospodom se povezujemo po različnih zakramentih, po verskem izobraževanju in po negovanju urejenega duhovnega življenja.
In zadnja beseda na plošči je: Naj bo njegov spomin v naših srcih. Smrt nas ločuje z našimi pokojnimi telesno. A našim pokojnim se življenje ne uniči, ampak le spremeni. Ko jim razpade šotor telesnega bivanja na zemlji, jim je pripravljeno večno bivališče v nebesih.
Zato smo tudi po smrti povezani z njimi z lepo besedo, s hvaležnim spominom, z molitvijo in daritvijo zanje in zlasti z ljubeznijo, ki nikoli ne mine.
Naj bodo te misli izraz naše vere v Jezusa Kristusa, ki je našim rajnim in tudi nam vstajenje in življenje.
