Papež drugi dan obiska v Beninu podpisal posinodalno spodbudo za Afriko

Papež in Sveti sedež | 19.11.2011, 20:21 Marta Jerebič

Papež Benedikt XVI. je drugi dan obiska v Beninu nagovoril predstavnike vlade, državnih ustanov, diplomate in predstavnike glavnih religij, podpisal posinodalno apostolsko spodbudo za Afriko, nagovoril duhovnike, bogoslovce, škofe, laike in se srečal tudi z otroki.

„Afrika, dežela novih binkošti, postavi svoje zaupanje na Boga! Gnana od Duha vstalega Kristusa postani velika Božja družina, velikodušna z vsemi svojimi sinovi in hčerami, delavci za spravo, mir in pravičnost! Afrika, vesela vest za Cerkev, postani vesela novica za ves svet,“ je papež Benedikt XVI. dejal pred podpisom posinodalne apostolske spodbude, ki je nastala po drugi posebni škofovski sinodi za Afriko oktobra 2009 v Vatikanu. Pred tem je v predsedniški palači v Cotonouju nagovoril predstavnike vlade, državnih ustanov, diplomate in predstavnike glavnih religij. Na srečanju je bilo prisotnih tudi več predsednikov drugih afriških držav.

Afrika, dežela novih binkošti, postavi svoje zaupanje v Boga!

Papež Benedikt XVI. je popoldne v baziliki Marijinega brezmadežnega spočetja v Ouidahu podpisal posinodalno apostolsko spodbudo, ki jo bo pri jutrišnji maši izročil vsem afriškim škofom oziroma Cerkvi v Afriki kot vodilo za delovanje v naslednjih letih.

„Danes se obhajanje sinode končuje s podpisom spodbude Africae Munus. Sinoda je dala zagon katoliški Cerkvi v Afriki, ko je molila, razmišljala in razpravljala o temi sprave, pravičnosti in miru,“ je pred podpisom sinodalnega dokumenta dejal papež Benedikt XVI. Spomnil je na tesno povezanost med Petrovim naslednikom in Cerkvijo v Afriki, ki se je spletla vse od sinode v Vatikanu. „Vesel sem, da sem se vrnil v Afriko in še zlasti v Benin, da vam izročim ta sklepni dokument, ki povzema razmišljanja sinodalnih očetov in jih strnjeno predstavim kot del širše pastoralne vizije.“

Drugemu zasedanju posebne škofovske sinode za Afriko je bila v pomoč posinodalna apostolska spodbuda Ecclesia in Africa blaženega Janeza Pavla II., ki je poudarila nujno potrebo po evangelizaciji te celine, dejavnosti, ki nikoli ne sme biti ločena od dela za človeški napredek, je dejal papež. Sicer se je posebno zborovanje za Afriko leta 2009 osredotočilo na temo sprave, pravičnosti in miru. „To so pomembna vprašanja za svet na splošno, posebno pa so pereča v Afriki. Spomnimo se samo na napetosti, nasilna dejanja, vojne in vsakovrstne zlorabe, nove in stare, ki so zaznamovale to leto. Osnovna tema je bila tema sprave z Bogom in bližnjim. Cerkev spravljena v sebi in med vsemi svojimi člani pa lahko postane preroško znamenje sprave v družbi znotraj vsake dežele in celine kot celote.“

Papež je nato dejal, da moramo nenehno iskati nove poti miru. „Mir je eden naših največjih zakladov. Za to, da bomo dosegli mir, moramo imeti pogum in spravo, ki se rojevata iz odpuščanja, še enkrat voljo, da bi živeli kakor eden, da bi imeli skupno vizijo prihodnosti in da bi vztrajali v premagovanju težav. Možje in žene spravljeni in v miru z Bogom in bližnjim lahko delajo za večjo pravičnost v družbi.“ In svoj nagovor sklenil z besedami: „Afrika, dežela novih binkošti, postavi svoje zaupanje v Boga! Gnana od Duha vstalega Kristusa postani velika Božja družina, velikodušna z vsemi svojimi sinovi in hčerami, delavci za spravo, mir in pravičnost! Afrika, vesela vest za Cerkev, postani vesela novica za ves svet!“

Papež se je srečal z beninskimi škofi

Papež Benedikt XVI. se je ob sklepu današnjega dne srečal še z beninskimi škofi na apostolski nunciaturi v Cotonouju. V govoru je omenil 150. obletnico začetkov evangelizacije v Beninu, ki mora za vse škofe in njihove skupnosti biti priložnost za temeljito duhovno prenovo, so poročali na Radiu Vatikan.

„To jubilejno leto mora za Cerkev v Beninu biti posebna priložnost za okrepitev misijonarske zavesti,“ je dejal papež. Dejal je, da Božje besede, ki mora biti središče cerkvenega in posameznikovega življenja, Cerkev ne more zadrževati zase, ampak je poklicana, da jo oznanja svetu. Apostolska gorečnost prihaja neposredno iz krsta, zato se verniki ne morejo izogniti odgovornosti, da izpovedujejo svojo vero v Kristusa in njegov evangelij. Škofje in duhovniki pa so poklicani, da to zavest obudijo v družinah, župnijah, skupnostih in različnih cerkvenih gibanjih. „Misijonarski zagon je jasno znamenje zrelosti cerkvene skupnosti. Cerkev torej mora iti vsem naproti,“ je dejal Benedikt XVI. in dodal, naj se škofje ne bojijo spodbujati misijonarske poklice med duhovniki, posvečenimi osebami in laiki.

A da bi svet veroval v Božjo besedo, ki jo Cerkev oznanja, je nujno potrebno, da so Kristusovi učenci med sabo povezani. Beninski škofje so zato poklicani imeti živo zavest o zakramentalnem bratstvu, ki jih med seboj povezuje, ter o edinem poslanstvu, ki jim je zaupano. Na ta način bodo zares znamenja in oblikovalci edinosti med škofijami. Papež je škofe spodbudil, naj do svojih duhovnikov zavzamejo držo poslušanja ter osebne in očetovske pozornosti, da bodo ti z veseljem in iskrenostjo živeli svoje duhovništvo. „Okrepitev bratskih in prijateljskih vezi med vsemi je pomembna podpora, ki zagotavlja napredek v duhovnem in človeškem razvoju,“ je povedal papež.

Spregovoril je še o vlogi dobre formacije bodočih duhovnikov in beninske škofe spodbudil, naj le ta postane ena od prioritet njihovega pastoralnega dela. Trdna človeška, intelektualna in duhovna formacija je po papeževih besedah nepogrešljiva za dosego osebnega, psihološkega in čustvenega ravnovesja mladih, ki so tako pripravljeni sprejeti resničnost duhovniškega življenja, predvsem na področju odnosov. „Najpomembnejše na poti proti duhovništvu in tekom vsega duhovniškega življenja je osebni odnos z Bogom v Jezusu Kristusu,“ je poudaril Benedikt XVI. in dodal, da je duhovnik Božji glasnik med ljudmi.

Papež otokom: Kaj je molitev? Je krik ljubezni, namenjen Bogu, našemu Očetu

Popoldne se je sveti oče vrnil v Cotonou. Po kratkem srečanju s cerkvenim organizacijskim odborom apostolskega potovanja v Benin je nato obiskal center Mir in radost. V njem Misijonarke ljubezni skrbijo za zapuščene in bolne otroke. Zatem je v župniji sv. Marjete sledilo srečanje z otroki, starimi od šest do trinajst let, so poročali v slovenski oddaji Radia Vatikan.

Po kratki adoraciji Najsvetejšega je papež otroke in njihove spremljevalce spodbudil, naj pogosto tako obiščejo Jezusa in mu povejo o svoji ljubezni. Gre namreč za veliko skrivnost: „Jezus, ki nas močno ljubi, je resnično navzoč v tabernakljih v vseh cerkvah na svetu, v vaših četrtih in vaših župnijah.“

Sveti oče je otrokom nato spregovoril o prvem svetem obhajilu. Dejal je, da se dneva, ko je sam prvič prejel obhajilo, spominja kot enega najlepših v svojem življenju. In to ne zaradi lepih oblačil, daril ali prazničnega kosila, temveč zato, ker je tistega dne prvič prejel Jezusa. „Ko prejmem obhajilo, Jezus pride, da bi prebival v meni. Sprejeti ga moram z ljubeznijo in pozorno poslušati. V globini svojega srca mu lahko rečem: 'Jezus, vem, da me ljubiš. Daj mi svojo ljubezen, tako da bom jaz ljubil tebe in druge s tvojo ljubeznijo. Izročam ti svoja veselja, svoje skrbi in svojo prihodnost.' Dragi otroci, ne obotavljajte se govoriti drugim o Jezusu. On je zaklad, ki ga je treba znati velikodušno deliti z drugimi.“ Papež je nato spomnil na mnoge kristjane, ki jih je Jezusova ljubezen napolnila s pogumom in močjo, da so zanj dali celo življenje. Med njimi so bili tudi otroci. Značilno zanje pa je bilo, da so molili.

„Kaj je molitev? Je krik ljubezni, namenjen Bogu, našemu Očetu, z željo, da bi posnemali Jezusa, našega brata.“ Jezus se je pogosto umaknil, da bi molil. Tudi sami lahko vsak dan najdemo miren kraj, da bi pred križem ali sveto podobo govorili z Jezusom in ga poslušali. Kdor je tako nekaj časa z Njim, Mu dopusti, da ga napolni s svojo ljubeznijo, lučjo in svojim življenjem. To ljubezen, prejeto v molitvi, pa je nato poklican podarjati vsem tistim, s katerimi živi. Tudi tistim, ki ga ne marajo, in tistim, ki jih sam ne ceni preveč. „Dragi otroci, Jezus vas ljubi! Prosite tudi vaše starše, naj molijo z vami. Včasih jih je namreč potrebno malo priganjati. Ne obotavljajte se storiti tega. Bog je tako pomemben!“ S temi prisrčnimi besedami je sveti oče sklenil svoj nagovor. Na koncu so vsi skupaj zmolili molitev Zdravamarija za vse otroke po svetu. Vsakdo izmed njih pa je prejel tudi rožni venec. Benedikt XVI. jih je pri tem spodbudil, naj se naučijo te molitve in jo molijo za papeža, Cerkev in vse pomembne namene.

Papež: Z velikim zaupanjem računam na vsakega izmed vas, duhovniki, redovniki in redovnice, bogoslovci in verni laiki

Papež Benedikt XVI. je dopoldne odšel iz Cotonouja v mesto Ouidah, ki ima pomembno zgodovinsko vlogo. Gre namreč za kraj, kjer so v preteklosti vkrcali na ladje sužnje, ki so jih za vedno odpeljali z afriške celine. Hkrati pa je tudi kraj, kjer se je pred 150 leti začela evangelizacija beninskega področja. V mestu je sveti oče obiskal semenišče sv. Gala, ki je najstarejše v Zahodni Afriki, so zapisali na spletni strani slovenskega uredništva Radia Vatikan. 

V kapeli, posvečeni sv. Tereziji Deteta Jezusa, zavetnici misijonarjev, se je med drugim v molitvi zaustavil na grobu svojega dolgoletnega prijatelja, kardinala Bernardina Gantina. Nato je na dvorišču semenišča nagovoril zbrane duhovnike, bogoslovce, redovnice in redovnike ter laike. Spregovoril jim je o pravičnosti, spravi in miru, ki morajo biti v temelju življenja vsake krščene osebe.

Duhovniki imajo pri spodbujanju teh treh vrednot še prav posebno vlogo. Poklicani so namreč, da so „ljudje skupnosti“. „Tako kot kristal ne zadržuje luči, ampak jo odseva in daje naprej, tako mora tudi iz duhovnika sijati, kar slavi in kar prejema.“ Duhovnik ne sme podcenjevati nedoumljive veličine Božje milosti, ki prebiva v njem in ga usposablja, da živi v službi miru, pravičnosti in sprave.

Podobno mora tudi redovnice in redovnike njihova življenjska odločitev za Kristusa voditi k taki ljubezni do bližnjega, ki nima meja. “Uboštvo, pokorščina in čistost naj poglobijo v vas žejo po Bogu in lakoto po njegovi Besedi, ki naj rasteta ter se preoblikujeta v lakoto in žejo po služenju bližnjemu, ki ni deležen pravičnosti, miru in sprave.“ Bogoslovce je sveti oče spodbudil, naj se posvetijo Kristusovi šoli, da bi pridobili kreposti, ki jim bodo pomagale živeti duhovništvo kot mesto svojega posvečevanja. Brez logike svetosti je njihovo poslanstvo namreč le preprosto socialno opravilo. Potreben je oseben odnos z Jezusom Kristusom. Če želi biti duhovnik verodostojen pričevalec v službi miru, pravičnosti in sprave, mora biti ponižen in uravnovešen, preudaren in velikodušen.

Nazadnje je Benedikt XVI. nagovoril še laike: „V središču vsakdanjih stvarnosti življenja ste poklicani biti sol zemlje in luč sveta. Tudi vas spodbujam, da obnovite svoje prizadevanje za pravičnost, mir in spravo.“ To poslanstvo pa od laikov zahteva predvsem vero v družino, zasnovano po Božjem načrtu, in zvestobo bistvu krščanskega zakona. Če v družinah vladata ljubezen in odpuščanje, lahko prispevajo pri gradnji lepe in močne Cerkve. „Z velikim zaupanjem računam na vsakega izmed vas, duhovniki, redovniki in redovnice, bogoslovci in verni laiki,“ je zaključil sveti oče.

Benedikt XVI. politikom: Afrika je celina upanja

Sveti oče je predstavnikom vlade, državnih ustanov, diplomatom in predstavnikom glavnih religij spregovoril o dobri praksi vladanja in je v središče svojega razmišljanja postavil temo upanja. Pomen besede 'upanje' se v različnih kulturah spreminja, je izpostavil papež, ki je hkrati jasno pozval politične voditelje, naj bodo dosledni in naj ne dopustijo, da bi jih oblast zaslepila zaradi 'zasebnih, družinskih, etničnih ali verskih' interesov.

“Afrika je celina upanja,” je poudaril papež in omenil, kako v zadnjih mesecih številni narodi izražajo svoje hrepenenje po svobodi, zato je vse odgovorne politike in gospodarstvenike afriških držav in vsega sveta pozval: “Ne vzemite upanja svojim ljudstvom! Ne odrežite jih od njihove prihodnost, tako da pohabite njihovo sedanjost. Pri svojem delu izberite pogumen etični pristop in če ste verni, prosite Boga, da bi vam dal modrost. Ta modrost vam bo pomagala razumeti, da morate kot spodbujevalci prihodnosti svojih ljudstev postati pravi služabnik upanja.”

Benedikt XVI. je spomnil na nedavni primer nastanka nove afriške države Južni Sudan in pojasnil, da človeška oseba hrepeni po svobodi, želi živeti dostojno življenje, imeti dobre šole in hrano za otroke, bolnišnice, ki lahko skrbijo za bolnike, želi biti spoštovana, imeti pregledno vlado, ki ne meša zasebnega in javnega interesa, predvsem pa si želi miru in resnice. “V tem trenutku,” je ugotavljal papež, “je vse preveč škandalov in krivic, korupcije in lakomnosti, preveč laži, zavajanja in nasilja, ki vodijo v revščino in smrt.”

Cerkev ne ponuja nikakršne tehnične rešitve, niti ne uveljavlja politične rešitve. Ponavlja pa: “Ne bojte se!” je močno poudaril papež Benedikt XVI. in ob tem znova izpostavil pomen svobode vesti na verskem področju. „Imeti upanje ne pomeni biti naiven, ampak pomeni dejanje vere v boljšo prihodnost“, je še dejal papež in spregovoril o medverskem dialogu, pri čemer je ostro obsodil medversko nasilje, ki je po več afriških državah precej pogosto. Papež se je nato še zasebno srečal z beninskim predsednikom republike.

Sicer je bilo v Beninu tudi danes čez 30 stopinj Celzija, veselje ob prihodu Petrovega naslednika pa je moč opaziti povsod, saj državo krasijo številni plakati in tudi zastave, papeža pa na njegovi poti spremljajo velike množice vernikov.