VIDEO: Tukaj je preveč trpljenja, preveč ljudi trpi v uboštvu

Slovenija | 30.10.2011, 20:31

P. Miha Drevenšek je bil večkrat žrtev zambijskega režima. Ko je leta 2010 zambijskega predsednika države pozval, da naj iz vlade izključi s korupcijo povezane osebe, je postal tarča številnih kritik. Večkrat so ga obiskali policisti, a je ostal trden: „Če me v starih komunističnih časih ni bilo strah, ko so me zaprli, me tudi danes tukaj ni strah.“

„Tukaj je preveč trpljenja, preveč ljudi trpi v uboštvu,“ je februarja 2010 za naš radio pojasnil p. Miha Drevenšek in dodal, da moli: „Oče naš, ki si v nebesih, naj bo tudi na zemlji, kakor je v nebesih.“

Vsa leta svojega delovanja v misijonih je opozarjal na veliko revščino in pomanjkanje s katerim se srečujejo državljani Zambije. „Tukaj je veliko izkoriščanja tako otrok kot vseh ostalih, ki si zaradi pomanjkanja ne morejo privoščiti niti zdravljenja v bolnišnicah in umirajo, nekateri pa se kopajo v denarju,“ je povedal februarja 2010 p. Miha in opozoril na milijarde dolarjev, ki so izginili iz zambijskega ministrstva za finance. „Mi bomo nadaljevali z našim osveščanjem preprostega človeka, da naj sam stopi na svoje noge in naj izbira ljudi, ki bodo skrbeli zanj in ne samo zase,“ je povedal v pogovoru za Radio Ognjišče.

 

 

 

 

 

 

„Mene imenujejo črnec v beli koži.“

Na vprašanje v klepetalnici MMC RTVSLO leta 2005, kakšno je življenje v Afriki je povedal: „70 - 78 odstotkov ljudi živi podpovprečno življenje - nimajo vode, hrane, izobrazbe; življenje je za preprostega človeka težko. 40 odstotkov ljudi je enkrat na dan pa še to le polento in zelenjavo, ker si mesa ne morejo privoščiti. Zdravniki nimajo zdravil, tudi npr. lekadola ne, zato ljudje morajo v lekarno, kjer pa je drago. Zdravila za aids naj bi bila zastonj, vendar pa je še vedno treba plačati preglede (40 dolarjev), za katere pa nimajo denarja. Zdravstvo je plačljivo, za vse preglede nimajo denarja, zdravila, ki prihajajo tja so torej za premožne, za preproste ljudi in otroke zdravil spet ni. Jaz 100 ljudem na mesec pomagam tako, da jim plačam zdravila. Vendar pa so po zdravilih bolj lačni, hrane pa ni, zato tudi zdravila ne delujejo tako, kot bi lahko.“

„Mene imenujejo črnec v beli koži. Sem bil proglašen letos za človeka leta našega mesta. Danes je dan svobode v Zambiji in sem bil edini belec med 50 Zambijci, ki smo pripravljali program tega dneva svobode in tako domači jemljejo večino misijonarjev. Ko ljudje pravijo "belec" musungu v domačem jeziku, vedno na misijonarja mislijo v pozitivne smislu. Ni le belec, ampak je misijonar. Belec ni več sovražnik, ampak je denar, na katerem hodi, spi, denar gre iz njega. In veliko bi jih bilo radi tako uspešni, kot so belci. In ko v Zambiji belec začne neko delo, so vsi prepričani, da se bo to delo končala pravilno. Imajo zaupanje v belega človeka, ki živi z njimi, ne pa v tistega, ki so na mednarodnih položajih, ki ustvarjajo politiko, ki ni preveč pravična do njih,“ je za MMC povedal leta 2005 p. Miha Drevenšek.