Evropski poslanci za boljši položaj samohranilcev

Sociala | 30.10.2011, 17:00

Evropski parlament je na minulem plenarnem zasedanju države članice Evropske unije pozval k okrepitvi pomoči samohranilcem, tako materam kot očetom. Mater samohranilk je sicer v EU okoli 5 odstotkov, delež pa še raste. Kar tretjina enostarševskih družin je na pragu tveganja revščine. Poslanci so tako predlagali, da bi starši, ki ne živijo s svojimi družinami, redno plačevali preživnino za svoje otroke.

Evropski parlament je pozval k izboljšanju položaja s predlaganimi ukrepi kot so „družinski centri“, ki bi enostarševskim družinam v stiski zagotavljali začasno nastanitev, svetovanje in izobraževanje, davčne olajšave in lažje vključevanje na trg dela. Brezposelnost med samohranilkami in samohranilci je namreč višja od povprečja, veliko jih opravlja slabše plačana občasna dela, zaradi česar so izpostavljeni večjemu stresu, pogosto tudi nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe.

Tej ciljni skupini pomoč nudijo tudi na Slovenski Karitas

Socialna delavka Alenka Petek največjo stisko opaža pri tistih materah, ki so pravkar šle skozi postopek ločitve, še posebej če prej niso bile zaposlene, „in so potem ob razvezi nekako odvisne od socialne pomoči“. Sledijo dolgotrajni in psihično izčrpavajoči sodni postopki, pripoveduje Petkova. „Če se z očetom otrok ne uspejo dogovoriti za preživnino, morajo le-to iztožiti, kar pa spet predstavlja dokaj dolgo časovno obdobje, in v tem času je zopet materialna in finančna stiska teh žensk dokaj huda.“

Zaposlitev je težko dobiti, še posebej, če so tu majhni otroci, za katere je treba nenehno skrbeti. To je začarani krog. „Ali skrbeti za otroke ali obdržati delo? Kje je potem spodobna materialna preskrba za njih? Če pa gre za matere, ki delajo za minimalno plačo, ki so zaposlene, in če še živijo v podnajemniškem stanovanju, je zelo težko pokrivati mesečne stroške. Večkrat se dogaja, da delajo še popoldansko delo, da lahko otroke preživijo, ti pa so zato prepuščeni sami sebi.“

Petkova zato ugotavlja, da bi bilo treba za to skupino prebivalstva zagotoviti večjo prilagodljivost pri zaposlovanju, predvsem kar zadeva delovni čas. Ob tem zanika stereotip, ki se je v zadnjem času pojavil, da samohranilci svoj status izkoriščajo za lažje pridobivanje bonitet ali subvencij: „Treba je presoditi in videti, da so mame samohranilke resnično zelo obremenjene, da prevzemajo veliko težo eksistence.“ Takrat je najbolj pomembno, da imajo ob sebi nekoga, ki jim pomaga stisko prebroditi ter z jasno glavo načrtovati pot naprej.