Nobelove nagrajenke
Nobelova nagrada za mir v roke trem borkam za pravice žensk
Svet
Nobelovo nagrado za mir bodo letos prejele liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja Leymah Gbowee in Jemenka Tavakul Karman, je v Oslu sporočil norveški odbor za Nobelove nagrade. Nagrado so si prislužila "za nenasilen boj za varnost žensk in za pravice žensk do polnega sodelovanja v prizadevanjih za gradnjo miru".
Kot je v obrazložitvi odločitve o dobitnicah prestižne nagrade še pojasnil norveški odbor, "ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe".
Johnson Sirleafova, ki je na ameriškem Harvardu doštudirala ekonomijo, je leta 2005 postala prva demokratično izvoljena predsednica v Afriki. 72-letnica, ki si je prislužila naziv "železna dama", je poznana po prizadevanjih za obnovo Liberije po 14 letih državljanskih vojn, v katerih je umrlo okoli 250.000 ljudi. Kot je poudaril norveški odbor, je "vse od inavguracije leta 2006 prispevala k zagotavljanju miru v Liberiji, podpiranju gospodarskega in socialnega razvoja ter krepitvi položaja žensk". K vzponu Johnson Sirleafove so prispevala tudi prizadevanja njene rojakinje in prav tako dobitnice letošnje Nobelove nagrade za mir, 39-letne Leymah Gbowee. Gre za vneto borko za mir, ki je prav tako prispevala h končanju državljanskih vojn v Liberiji. Med drugim je mati šestih otrok moške med eno od najbolj krvavih vojn leta 2002 skušala spodbuditi k miru tako, da je veliko skupino krščanskih in muslimanskih žensk pripravila do t.i. spolne stavke. Med njo so ženske zavračale spolne odnose s svojimi možmi, dokler se ne bi končalo nasilje. Norveški odbor je hvalil njena zasluge za "organizacijo žensk prek etničnih in verskih ločnic, da so prispevale h koncu dolge vojne v Liberiji in zagotovile udeležbo žensk na volitvah".
Jemenka Tavakul Karman pa je 32-letna mati treh otrok, ki vodi organizacijo za človekove pravice Ženske novinarke brez verig. Karmanova je ena od vodilnih figur pri organiziranju protestov proti jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki so se v okviru arabske pomladi začeli konec januarja. V boju za pravice žensk, svobodo medijev in izpustitev političnih zapornikov v Jemnu je bila večkrat zaprta. Je prva Arabka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Norveški odbor, ki odloča o prestižni nagradi, je izpostavil, da je "v izjemno težavnih okoliščinah, tako pred kot med arabsko pomladjo igrala vodilno vlogo v boju za pravice žensk ter demokracijo in mir v Jemnu".
Sirleafova je v odzivu dejala, da je to "nagrada za vse Liberijce" oziroma "Nobelova nagrada za afriške ženske". Obenem je priznala, da je v "tem političnem obdobju" nagrada zanjo "zelo pomembna". V Liberiji bodo namreč v torek tako parlamentarne kot predsedniške volitve, na katerih si bo Johnson Sirleafova po izvolitvi leta 2005 poskusila zagotoviti drugi petletni mandat na čelu države. Njen glavni protikandidat na bližajočih se volitvah Winston Tubman je zato dodelitev nagrade označil za "nesprejemljivo" in "nezasluženo". Trenutna predsednica naj bi namreč po njegovih besedah zagrešila "nasilje v državi".
Karmanova pa je ob novici, da je med dobitnicami letošnje Nobelove nagrade za mir, izrazila "veselje in presenečenje". "Gre za čast za vse Arabce, muslimane in ženske," je dejala za arabsko televizijo Al Arabija in dodala, da nagrado posveča "vsem aktivistom arabske pomladi".
Odločitev, da letos najprestižnejšo med Nobelovimi nagradami, nagrado za mir, prvič v zgodovini prejmejo tri ženske, je v svetu naletela na pozitivne odzive. Ena najvidnejših državnih voditeljic na svetu, nemška kanclerka Angela Merkel je odločitev odbora, ki jo je "osebno razveselila", pozdravila kot "modro". Dobitnicam Nobelove nagrade za mir sta čestitala tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po njunem mnenju odločitev norveškega odbora pomeni priznanje "ključne vloge, ki jo ženske igrajo pri miritvi konfliktov in demokratičnih spremembah po vsem svetu". Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dejal, da za nagrado "ne bi mogli bolje izbrati", saj "izpričuje moč ženskega vodenja".
V luči dogodkov v arabskem svetu se je predvsem na dodelitev nagrade jemenski aktivistki Tavakul Karman odzval tudi pomemben egiptovski aktivist in soustanovitelj gibanja 6. april Ahmed Maher, tudi eden od kandidatov za letošnjo nagrado, ki je menil, da bo Nobelova nagrada za mir še bolj navdihnila "arabske revolucije".
Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je sporočila, da je dodelitev nagrade pomembno priznanje boju za pravice žensk.
Nobelovo nagrado za mir v vrednosti deset milijonov švedskih kron (skoraj 1,1 milijona evrov) bodo kot vsako leto podelili na slovesnosti 10. decembra v Oslu, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Ostale nagrade, od katerih bodo dobitnika za zadnjo, Nobelovo nagrado za ekonomijo, objavili prihodnji ponedeljek, pa bodo podelili v Stockholmu.
