Ni razvoja brez povezanosti gospodarstva in znanosti

Slovenija | 30.10.2011, 10:53

Stanje na področju inovativnosti in prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso v Sloveniji ni ugodno, če se primerjamo s tehnološko bolj razvitimi državami. „Dejstvo je, da v dvajsetletni zgodovini Slovenije nismo zgradili celovite in učinkovite inovacijske politike in sistema, ki bi temeljil na sodelovanju znanosti in gospodarstva ter na učinkovitem vključevanju raziskovalcev v gospodarski razvoj,“ je na posvetu Inženirske akademije Slovenije z naslovom »Tehnološka avtocesta - raziskovalci v gospodarske razvoju« poudaril njen predsednik dr. Jadran Lenarčič.

Javni posvet »Tehnološka avtocesta - raziskovalci v gospodarske razvoju« je v preteklem tednu organizirala Inženirska akademija Slovenije (IAS). Člani se s podobnimi posveti zavzemajo za uveljavitev pomena in vloge inženirstva v konkurenčnem razvoju narodnega gospodarstva. „Kako angažirati vse kadre, ki so sposobni karkoli prispevati k tehnološkemu razvoju, da bi skupaj z inženirji v gospodarstvu skušali dati od sebe nove ideje, kadre, projekte, da bi se rezultati raziskovanja čim prej pokazali kot visoko tehnološki izdelek, ki bi se pozneje tudi prodajal,“ je o namenu posveta za naš radio povedal predsednik IAS, dr. Jadran Lenarčič.

Tokratni pogovor so posvetili trem temeljnim vprašanjem. Prvo se nanaša na pomen skupnih raziskovalnih in razvojnih projektov znanstvene sfere in gospodarstva, drugo na izobraževanje kakovostnih in inovativnih ter predvsem inženirsko usmerjenih kadrov za gospodarstvo in tretje na pomen ustvarjanja podjetij iz znanstvenih odkritij in tehnoloških prebojev.

Dejstvo, da je navkljub slabim pogojem za izvajanje skupnih razvojnih projektov v Sloveniji mogoče najti tudi vrsto uspešnih prenosov raziskovalnih dosežkov v prakso, po mnenju dr. Lenarčiča kaže na to, da je breme mogoče pripisati tudi gospodarstvu brez razvojne vizije ter raziskovalcem, ki jih konkretni razvojni projekti očitno manj privlačijo in motivirajo kot svobodno raziskovanje. „Če želi Slovenija izgraditi inovativno gospodarstvo, kot je zapisala v (pre)mnoge deklaracije, mora nujno izpeljati tudi ukrepe, ki bodo ustvarili okolje za vzpostavitev učinkovitih povezav (avtocesto!) med znanostjo in gospodarstvom, da bi na tak način angažirala vse svoje potenciale ter ustvarila partnerstva in soodvisnost med znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom, ki se kaže zlasti v kakovostnih skupnih raziskovalno-razvojnih projektih,“ je v svojem nagovoru razmišljal predsednik IAS.

Pomen raziskovano-razvojnih projektov znanosti in gospodarstva

„Znanje, ki ga ustvarjajo razvijalci in raziskovalci, je osnova za inovacije in tehnološke preboje,“ je na posvetu povedal Jože Vižintin z ljubljanske fakultete za strojništvo.

Ustrezen učinkovit inovacijski sistem mora po njegovih besedah zagotavljati nove izdelke in storitve, ustrezno število patentov, velik delež inovacijsko aktivnih podjetij ter delež visoko in srednje visoko tehnoloških izdelkov v celotnem izvozu. „Tega Slovenija danes nima, zato je delno razvojno invalidna,“ je ocenil Vižintin in dodal, da so zato nujno potrebni nekateri konkretni ukrepi. Mlade raziskovalce bi tako bilo potrebno aktivno vključiti v inovacijski proces, namesto da delajo na razdrobljenih projektih, ki imajo za cilj le objavo članka.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je ukrepe, ki bi privedli do boljšega povezovanja in razvoja, strnil v tri sklope, glede na to, kdo bi jih moral izvesti. Država bi po njegovem mnenju morala poskrbeti za primeren izobraževalni sistem, ki bi dovolj spodbujal inovativnost in zagotovil dovolj veliko težo tehničnim vedam, ter za davčno razbremenitev gospodarstva, zlasti na področju stroškov dela. Podjetja bi morala po drugi strani imeti več posluha za inženirska znanja, znati bolje razmišljati o tržnih nišah in sodelovati na regionalni ravni za skupne nastope. „Raziskovalci pa bi morali,“ tako Bobinac, „manj razmišljati le o člankih in več o novih rešitvah oziroma izdelkih ter iskati odgovore tudi za razvoj v tradicionalnih panogah, kot sta tekstilna in lesarska industrija.“

Na posvetu je bilo govora tudi o pomenu tako imenovanih spin-off podjetij, ki nastanejo iz znanstveno-raziskovalnih odkritij, za tehnološki razvoj in konkurenčnost, o čemer je podrobneje spregovoril Zoran Marinšek iz tovrstnega podjetja Inea. Predsednik ljubljanske družbe Cosylab, ki je prav tako spin-off podjetje, Mark Pleško, pa je med drugim poudaril, da se je potrebno zavedati, da je naš domači trg Evropa in da ni enega oziroma hitrega recepta za uspeh gospodarstva.

Slovenija v 20 letih doživela ogromen osip razvojnikov

IAS ugotavlja, da je bil odnos do inovativnosti, ustvarjalnosti in še posebej do inženirskega dela v preteklih letih izrazito 'mačehovski'. Slovenska razvojna elita se je od osamosvojitve Slovenije dobesedno sesula z 8500 na vsega 1800 ter se nato nekoliko okrepila na 2300 razvojnikov. Konkretni podatki o padcu števila raziskovalcev in 'odlivu možganov' kažejo, da Slovenija ni zgradila celovitega in učinkovitega inovacijskega sistema, katerega temelj bi bile raziskave in razvoj - na tem področju ni bilo niti vizije niti jasne razvojne politike. Posledica tega je relativno zaostajanje na lestvici tehnološke konkurenčnosti.

»Navkljub razmeram, ki niso bila naklonjena tehnološkemu razvoju, smo bili priča izvrstnim dosežkom in tehnološkim prebojem, ki pa so bili praviloma rezultat prizadevanja in zavzetosti posameznikov, ne pa sistema,« še poudarja predsednik akademije, prof. dr. Jadran Lenarčič, ki je dejal: „Država, ki je odgovorna, da se zgradi ta istem, ga v 20 letih ni niti prepoznala, ker je bila sfera sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom prepuščena sama sebi. Češ, se bodo že znašli. Amerika, Japonska , Koreja vlagajo veliko pozornosti, denarja, politične volje, javnega mnenja v to področje, ki je ključno, da se naredi tehnološki preboj.“

Zaključki:

- Močno povečati vlaganja raziskovalcev v gospodarskem razvoju v raziskave in razvoj predvsem v delu, ki se nanaša na skupne raziskovalne in razvojne projekte ter sodelovanje znanosti in gospodarstva;

- Ustvariti infrastrukturo na podlagi javno-zasebnega partnerstva, ki zajema skupne raziskovalno opremo, laboratorije, prototipne in izobraževalne delavnice;

- Ustvariti pogoje za prenos oz. prehod dosežkov, znanja in kadrov iz znanosti v gospodarstvo in obratno.