FOTO: Škof Lipovšek na Ponikvi o pomanjkanju časa za vero

Slovenija | 23.10.2011, 20:38

Pri zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva blaženem Antonu Martinu Slomšku, na Ponikvi in Slomu, se je odvilo že 8. vseslovensko srečanje kmetov, ki so ga že tradicionalno pripravili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, občina Šentjur, župnija Ponikva in številni prostovoljci.

Vsako leto se romanje in druženje odvija z eno od klenih Slomškovih misli. Letošnja je bila: "V besedi resnica, v dejanju pravica.“

Srečanje se je začelo z opoldansko sv. mašo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Med mašo so predstavniki kmetov iz vse Slovenije na oltar prinesli darove, kot izraz zahvale Bogu za blagoslov pri delu.

Ko na vsakem koraku odkrivamo zaskrbljujoče posledice gospodarske in socialne krize, moramo žal še reči, da se razdiralnim posledicam ekonomske krize marsikje pridružujejo še posledice verske, moralne in duhovne krize, je v župnijski cerkvi na Ponikvi dejal celjski škof. Dodal je, da na naše podeželje vdirajo tudi mnogi negativni vplivi in razdiralni tokovi, ki hromijo versko življenje ter uvajajo in podpirajo brezbožni način življenja in delovanja. Vse to se po njegovih besedah dogaja zato, ker „ni več časa za molitev, ne za družinski pogovor, ne za primeren počitek in razvedrilo in še manj za nedeljsko mašo in različno drugo sodelovanje za blagor župnije oziroma lokalne skupnosti. Kjer ni več časa in prostora za Boga, navadno tudi ni več časa za sočloveka in se sproži plaz problemov, ki jim ni videti konca.“

Škof Lipovšek je spomnil tudi na lanski evharistični kongres in beatifikacijo Alojzija Grozdeta. Dejal je, da po dobrem letu tega pokongresnega dogajanja, ugotavlja, da smo, razen redkih izjem, v glavnem obtičali le pri dobrih željah, kako naj se mladi rod uvaja v krščansko življenje. „Tu sta posebej nagovorjeni dve ustanovi: družina in župnija. Družina, se zdi, da ne zmore te naloge, pa tudi župnija s svojimi pastoralnimi ustanovami, še posebej z župnijskim veroukom, se sooča z mnogimi težavami. Priromali smo k blaženemu škofu Slomšku. Vprašajmo njega, kaj bi nam on svetoval,“ je dejal škof in spomnil na besede bl. Slomška, ki je dejal, da „Če hočeš koga vneti, moraš sam goreti“. Celjski škof tako meni, da je treba obnovo začeti pri sebi in zajemati moči pri prvem viru, pri Jezusu Kristusu, da bomo bolj pripravni za božje kraljestvo. „Toda ob vseh problemih in težavah, pa so med nami mladi, ki so odkrili lepoto in moč krščanskega življenja,“ je dejal ter spomnil na svetovno srečanje mladih v Madridu in na letošnjo Stično. „So družine, ki so odkrile zaklad odgovorne priprave na skupno življenje v zakonu in družini, ki ga bogati, osrečuje in navdihuje zakrament sv. zakona, so družine, ki so odkrile biser, vrednoto družinskega življenja, še posebej vrednoto večjega števila otrok,“ je povedal celjski škof in ob sklepu povabil bl. škofa A. M. Slomška, naj v vseh ljudeh zaneti plamen, ki ga bomo ponesli na svoje domove, v naše vsakdanje okolje, da nam bo še v večji meri veljalo voščilo, želja in molitev.

Sledila je svečana akademija pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu, z osrednjim nagovorom prof. dr. Ludvika Toplaka.

Slovenski kmetje so se danes na Ponikvi pri Šentjurju zbrali na vseslovenskem shodu, ki je tokrat potekal v duhu misli zavetnika kmetov Antona Martina Slomška "V besedi je resnica, v dejanjih pravica". Direktor Evropskega središča Maribor Ludvik Toplak je v nagovoru ocenil, da smo priča pojmovni in vrednostni zmedi institucij.

Kot je dejal Toplak, zmeda ni prisotna samo v gospodarstvu, državi, medijih in v politiki, temveč tudi med ljudmi in tudi v družinah. Ob tem nas spremljajo finančna stiska, socialna in politična protislovja ter nemirno ozračje.

Toplak izhod iz te zmede vidi v opredelitvi pojmov na novo, ob tem pa je se treba spomniti Slomškovih besed "V besedi resnica, v dejanjih pravica." Meni, da je treba v gospodarstvu reafirmirati model socialno tržne ekonomije in solidarnosti.

Po njegovi oceni je treba osmišljati tehnološki razvoj namesto tajkunske grabežljivosti, individualizma in monopolov, ob tem pa upoštevati temelje pravičnosti, solidarnosti, vzajemnosti in sodelovanja. V politiki je treba razvijati parlamentarno demokracijo namesto populističnega nastopaštva partitokracije in amaterizma, na področju izobraževanja in znanosti pa zagotavljati preizkušene poti do zveličavne omike.

Toplak se tudi zavzema za ustanovitev Združenja davkoplačevalcev Slovenije, ki bi nadziralo porabo proračunskih sredstev, s posebnimi zakoni pa je treba vzpostaviti zakonito in pravično stanje povsod, kjer so bile kršene pravice. Na področju kulture in družine je treba po njegovih besedah slediti Slomškovim besedam "Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom." V gospodarstvu, zlasti v kmetijstvu, tako Toplak, pa moramo skrbeti za zdravo in zadostno hrano z organizirano samooskrbo in dobro razvitim zadružništvom v realnem in finančnem sektorju.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj pa je opozoril, da je treba ljudi ustrezno plačati za njihovo delo. "Kmetje smo dolžni zagotavljati hrano za vse državljane Slovenije, dolžni smo varovati naravo in naravne vire in ravno to se nekako ne priznava. Politika bo to morala razumeti," je ocenil Smrkolj.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, ki meni, da je treba za razvoj slovenskega kmetijstva narediti bistveno več in povečati samooskrbo s hrano, ki je padla na 30 odstotkov. "Na področju kmetijstva v tem kriznem obdobju je čas, da začnemo slediti razvitim evropskim državam in okrepiti svojo slovensko samozavest tudi na področju kmetijstva," je dejal Žerjav.

Po njegovih besedah moramo povečati samooskrbo z domačo, ekološko in zdravo hrano ter skrajšati prehrambene verige od kmeta do potrošnika. Slovenija se mora v bližnji prihodnosti izviti iz krča težkih razmer ter se razviti v državo, v kateri bo nov zagon dobila tudi kmetijska gospodarska panoga, je pozval.

Za ta zagon na področju kmetijstva pa vidi priložnost tudi v partnerskem kmetijstvu kot novi obliki socialno-ekonomskega modela, projektih kmečkih tržnic in v organiziranju lokalnih kmetov ter kmetijskih gospodarstev, ki imajo namen skrajšati prehrambeno verigo.