Bo Slovenija kdaj dobila vojaško škofijo
Slovenija | 20.10.2011, 19:40
Vojaški škofje in duhovniki v teh dneh v Rimu, pred tem pa v Avstriji, razpravljajo o duhovni oskrbi vojakov. Po besedah vojaškega vikarja dr. Jožeta Pluta so v Avstriji razpravljali o duhovni oskrbi v spreminjajočih se oboroženih strukturah, srečanje v Rimu pa je namenjeno 25. obletnici apostolske konstitucije o duhovni oskrbi „Spirituali militum curae“, ki jo je leta 1986 ustanovil papež Janez Pavel II.
Vikar Plut: Smo zelo sprejeti in so nas veseli
Konferenca, ki jo je na Dunaju organiziral Inštitut za religijo in mir v sklopu vojaške škofije pri Avstrijski škofovski konferenci, je potekala od 14. do 19. oktobra. V imenu slovenskega Vojaškega vikariata se je srečanja udeležil vojaški vikar dr. Jože Plut. Povedal je, da so v Avstriji govorili o duhovni oskrbi v spreminjajočih se oboroženih strukturah. „Vojaki danes hodijo po vsem svetu, da varujejo uboge in nemočne in posredujejo tam, kjer so krizna žarišča,“ je povedal in dodal, da se je vojska danes oblikovala do te mere, da ni več nabornikov, ampak so le še poklicni vojaki, ki potrebujejo celostno oskrbo, tudi duhovno. „Potrebujejo duhovnike, pastoralne asistente, ki jih pripravljajo in spremljajo ter jim svetujejo s področja etike in tudi religijskih vprašanj, če je to potrebno,“ poudarja dr. Plut. Na vprašanje, kako vojaki sprejemajo duhovno oskrbo, je dejal, da zelo dobro. „Smo zelo sprejeti in so nas veseli, pa ne samo zaradi tega, da imajo človeka, s katerim lahko poklepetajo, ampak zato, ker so duhovniki in pastoralni asistenti s svojo prisotnostjo tudi znamenje Boga in upanja - neke presežnosti, ki pa je v tem svetu, kjer se dogajajo operacije, zelo hitro minljiva.“
Vojaški ordinariati skoraj povsod, tudi na Balkanu; v Sloveniji še brez njega
V Rimu pa je glavna tema srečanja 25. obletnica apostolske konstitucije o duhovni oskrbi - „Spirituali militum curae“, ki jo je leta 1986 ustanovil papež Janez Pavel II. Konstitucija je temeljna za opredeljevanje vojaške škofije oziroma ordinariate z vojaškimi kaplani, ki jih vodi vojaški škof. Prav zaradi tega se svetovnega srečanja v Rimu udeležujejo vojaški škofje, ker pa Slovenija tega še nima, se tam mudi vojaški vikar dr. Plut. Povedal je, da so najprej spregovorili o vplivu konstitucije na duhovno oskrbo. Sogovorniki so se strinjali, da se ta preko škofij izvaja zelo dobro, zato dr. Plut dodaja, da je to vprašanje potrebno rešiti tudi v Sloveniji. Po njegovih besedah dogodki v svetu in spremembe v vojskah v posameznih državah narekujejo spremembe tudi na tem področju. „Temeljni namen, tudi konstitucije, je bil, da gre Cerkev po poti ljudi in ker so ljudje v današnjem svetu - še posebej v vojski - povsod, je potrebno iti z njimi. To pa zahteva veliko prilagodljivosti in usposobljenosti, tako vojaških duhovnikov kot vsega ostalega osebja, ki za pripadnice in pripadnike delajo,“ opozarja slovenski vojaški vikar.
Srečanje je pomembno tudi zaradi povezovanja vojaških kaplanov in asistentov, saj se ti pogosto srečujejo na posameznih mednarodnih operacijah, kjer morajo ne glede na državno pripadnost, zagotoviti versko oskrbo vsem. „Drugi del srečanja pa je namenjen usposabljanju iz področja mednarodnega vojnega in humanitarnega prava za vojaške duhovnike, ki pa je za etično delo pripadnikov vojska nadvse pomembno.“
Glede primerljivosti duhovne oskrbe v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami pa je dr. Jože Plut nekoliko kritičen. Kljub temu, da imajo močno podporo Slovenske vojske, ki „nas zelo podpira, ceni in spoštuje naše delo,“ ga motijo predvsem politične igre, ki so se na tem področju dogajale v preteklosti. „Mogoče bom najlepše odgovoril, če bom odgovoril, da smo Slovenci enkratni. Enkratni tudi v tem, da včasih debatiramo o takih standardih, kot je zagotavljanje temeljnih človekovih pravic, recimo zagotavljanje duhovne oskrbe pripadnikom vojske in policije. To je povsod standard, pri nas pa bi glede na razprave iz preteklih mesecev to skrajševali. Smo unikum, saj nas je ves svet, vključno z Balkanom, prehitel po dolgem in počez, saj imajo že ustanovljene vojaške ordinariate in o pravici, da bi vojaki imeli možnost duhovne oskrbe, sploh ne debatirajo.“
