Janša: Janković je visoko zadolžil Ljubljano, zdaj pa bi rad pobegnil v vlado

Slovenija | 19.10.2011, 20:17

SDS je v tem trenutku edina stranka, ki je pojav Jankovićeve in Virantove liste brez verodostojnega programa strateško ne ogroža, posredno pa ogroža slovenske razvojne prioritete, je Janez Janša dejal v intervjuju za MMC RTV SLO. Zoran Janković je zadolžitev Ljubljane v času svojega mandata povečal za štirikrat, zdaj pa bi rad pobegnil v vlado, trdi o ljubljanskem županu.

V primeru zmage na volitvah napoveduje nova delovna mesta, pozitivno gospodarsko rast in pravičnost, je Janša razgrnil program SDS. V mandatu njegove prejšnje vlade je bilo ustvarjenih 60.000 novih delovnih mest - če bi imeli še danes toliko zaposlenih več, ne bi imeli nobenih javnofinančnih težav, ker bi bilo dovolj prihodkov za pokojninsko in druge blagajne ter državni proračun. Naredili smo napake, je priznal o svojem prvem mandatu, in se iz njih marsikaj naučili, pravi.

Intervju objavljamo v celoti:

V primeru, da zmagate na volitvah in sestavite novo vlado: katere konkretne ukrepe načrtujete, katere so vaše prioritete?

Nova delovna mesta, pozitivna gospodarska rast in pravičnost. Okrog teh poudarkov so pripravljeni naši ključni ukrepi za prihodnji mandat, ki smo jih razdelili na dva dela. Prvi del sestavlja deset ukrepov oziroma rešitev, ki jih bomo izvedli v prvih stotih dneh po volitvah. Teh deset ukrepov meri na preobrat, ki ga je treba doseči takoj na začetku mandata.

V tem preobratu je zmanjšanje vlade na 10 ministrstev in s tem povezano varčevanje, ker Slovenija drugo leto ne bo imela ponovno na voljo dve milijardi evrov več, kot zbere v proračunu. Predlagali bomo dogovor in zavezo vseh izvoljenih parlamentarnih strank in socialnih partnerjev, s katerim bi še pred začetkom leta 2012 zamrznili proračunske izdatke in tako zavarovali plače, pokojnine in delovna mesta pred bistveno bolj drastičnimi rezi, ki bi bili potrebni, če pravočasno ne ukrenemo ničesar.

Vsebuje tudi načrt takojšnjega oblikovanja specializirane policije, tožilstva in sodišča za spopad s hudimi oblikami gospodarskega kriminala s ciljem, da so storilci, če so spoznani za krive, procesirani in obsojeni najpozneje v roku enega leta. Ta del vsebuje tudi nekatere rešitve, ki jih lahko hitro uveljavimo in z njimi dosežemo pomembne prihranke za ljudi, npr. odstranitev nepotrebnih cestninskih postaj na avtocestah in občutna pocenitev dimnikarskih storitev.

V drugem delu pa je sto najpomembnejših ukrepov, ki jih imamo pripravljenih za cel mandat, zato da Slovenijo ponovno uvrstimo na zdravi del evropskega zemljevida, predvsem pa, da zagotovimo rast blaginje, dostojne plače in pokojnine. Gre za ukrepe za nov gospodarski zagon in nova delovna mesta. Prav nova delovna mesta so v Sloveniji danes ključna. Ustvarjanje novih delovnih mest v gospodarstvu je najučinkovitejša socialna politika.

Če bi imeli danes 60.000 več zaposlenih oziroma toliko, kot smo jih imeli leta 2008, ne bi imeli nobenih javnofinančnih težav, ker bi bilo dovolj prihodkov za pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno, blagajne lokalnih skupnosti in državni proračun. V pokojninsko blagajno bi se nateklo skoraj 300 milijonov evrov več na leto in bilo bi dovolj denarja tudi za normalno rast pokojnin. Če bi danes 60.000 več ljudi plačevalo zdravstveni prispevek, bi zdravstvena blagajna ustvarjala presežek.

V tem delu predlagamo tudi temeljite spremembe v sodstvu, uvedbo poskusnega mandata sodnikov in zagotovitev njihove neodvisnosti s popolno ločitvijo sodne oblasti od zakonodajne. Sodnike bi imenoval v mandat sodni svet.

SDS je sicer kot prva stranka v državi že v začetku julija javno predstavila svoj razvojni program. Ta program smo predstavili kot predlog. Nanj smo dobili več kot 500 dopolnil, predlogov celovitih konceptov za posamezna področja, tudi kritik in splošnih pripomb. Na podlagi tega, kar so ljudje, v glavnem gre za strokovno javnost in gospodarstvenike, poslali kot svoje odzive, smo izdelali končno verzijo programa. V četrtek bomo predstavili ključne ukrepe iz tega programa 10+100 pravičnih rešitev za Slovenijo.

Stranka SDS je veliko energije vložila v program, vendar se zdi, da na volitvah ne bodo odločale vsebine, programi, ampak osebnosti. Je bila torej ta vložena energija zaman?

Volitve v normalnih razmerah so vedno oboje. So tekmovanje programov, torej vsebinske ponudbe in tudi tekmovanje osebnosti. Oboje je pomembno in volivci morajo verjeti, da tisto, kar nekdo ponuja kot program in se jim to zdi prava rešitev, lahko tudi uresniči. Eno brez drugega ne gre. Problem se pojavi, kadar so samo medijsko favorizirane osebnosti, ni pa resnega programa in širših ekip, ki bi ga lahko kredibilno predstavljale in uresničevale.

Če bo tak pristop prevladal in bo uspešen tudi na teh predčasnih volitvah, bomo v Sloveniji v naslednjih letih spremljali podobno situacijo kot zadnja tri leta. 4. december bo pokazal, ali smo se iz katastrofalnih posledic površinske volilne kampanje leta 2008 kaj naučili.

Realnost nastopi dan po volitvah in dan po sestavi nove vlade, takrat je treba reševati probleme. Če nimaš resnega programa, če nimaš nekega koncepta in večjih ekip, ti osebnost nič ne pomaga. To je potem ena sama improvizacija in rezultati so takšni, kot smo jih lahko spremljali v času Pahorjeve koalicije.

Borut Pahor je včeraj (intervju je bil 18. 10., op. p.) govoril o tem, da se s prihodom novih list pojavlja zelo veliko nerealnih obljub, da je velika razlika med pričakovanji in stvarnostjo. Zdi se, da bi ta kritika lahko letela tudi na vaš program.

Jaz sem prepričan, da gospod Pahor našega programa sploh ni prebral in da tudi ni govoril o njem, glede na to, da vemo, od kod prihajajo njegove težave. Naš program je zelo realen in v njem ne boste našli nobenih pretiranih obljub. Morda je celo preveč neposreden in ne poka samo od optimizma, čeprav je seveda je volivcem lažje risati samo svetlo prihodnost in saditi rožice.

V SDS-u smo se zavestno odločili, da tega ne bomo počeli. Pred Slovenijo so težki časi in Slovenci si zaslužijo odkrito in jasno besedo o tem, kaj nas čaka. Prav tako kot tudi realne odgovore na te izzive, in to bo ponudila Slovenska demokratska stranka. Hkrati z okrepljeno ekipo, ki se je že dokazala z vodenjem države in Evropske unije.

Naša konkurenca takšne celovite ponudbe nima, ima pa močnejše zvočnike, o čemer smo se lahko v zadnjih tednih dodatno prepričali, in to seveda v določeni meri vpliva na volivce. Zato se danes, ko smo praktično mesec in pol pred volitvami, debata ne vrti o tem, kaj kaka stranka ponuja, ne pogovarjamo se o tem, ali davke znižati ali zvišati, o tem, kako zagotoviti ljudem v naslednjem letu, ki bo najtežje, stabilne pokojnine in delovna mesta ter vsaj znosno življenje, ampak se pogovarjamo o novih listah, o anketah, o tem, koga bo kdo in kam dal na listo, ali bodo sploh zbrali dovolj podpisov, ali bo lista, ali bo stranka ...

To so za prihodnost Slovenije popolnoma nepomembne in obrobne teme, vendar so kljub temu ves čas v ospredju. Trošimo izjemno dragoceno časovno obdobje, ki bi moralo biti namenjeno temu, da se nacija sooča s projekcijami prihodnosti in odgovori nanje, tehta programe, ponudbo, rešitve, in da v teh razpravah na neki način pride tudi do zbližanja med politično ponudbo v zvezi s tem, kaj storiti. Te produktivne in potrebne razprave še vedno ni nikjer na vidiku.

Postranske teme so v ospredju, tako kot so bile pred volitvami leta 2008, tudi takrat osnovna tema ni bila kriza, ki je prihajala, ampak Patria in plačni sistem v javnem sektorju, to sta bili osrednji predvolilni temi. Ceno tega, da je po zaslugi medijev volilno telo v usodnem času spregledalo znamenja časa, smo drago plačali.

Več kot 8 milijard evrov je - oziroma bomo slovenski davkoplačevalci, ker je šlo za kredite, še plačali za ta spregled. Razprava o obrobnih temah in spopad osebnosti brez tehtanja programov nam je namreč dal vlado, ki je Slovenijo v samo treh letih potisnila iz evropske zgodbe o uspehu med evropske bolnike.

V času vaše vlade je takratna opozicija nasprotovala reformam, za katere vsi govorimo, da so potrebne, in po mnenju nekaterih se je to nasprotovanje reformam takratni opoziciji, potem ko je leta 2008 prevzela mandat, vrnilo kot bumerang. Reformam ste v mandatu 2008-2011 tudi vi nasprotovali, na primer pokojninski, se vam ne zdi, da ste naredili isto napako, kot jo je delala opozicija v mandatu 2004-2008? Se vam lahko to maščuje, bi bilo bolje, da bi bile reforme sprejete?

S tem se ne strinjam. Beseda reforma je tudi beseda, ki je bila v mandatu, ki se predčasno končuje, daleč najbolj zlorabljena. Vse, kar je vlada delala, je poimenovala za reformo. Tudi sprememba pokojninskega zakona je bila zgolj popravek obstoječega sistema, in ne njegova sistemska sprememba. Mi smo imeli svoje predloge za dograditev pokojninskega sistema, vendar si vladna koalicija ni vzela niti pet minut časa, da bi svoj predlog usklajevala z nami.

Mi smo ponudili možnost dvetretjinske večine za sprejem tega zakona, če bi vlada privolila v uvedbo osebnega pokojninskega računa in bolj pravično, torej selektivno podaljšanje delovne dobe. Sicer pa smo v zadnjih treh letih podprli vse druge ukrepe, ki jih je vlada predlagala za blažitev krize, in predlagali nekaj sto svojih, ki pa jih vladna koaliocija ni podprla. Izdelali smo načrt sodelovanja v okviru partnerstva 2+10 za izhod iz krize in ponovni razvoj, ki so ga prav tako zavrnili.

Omenili ste, da je vaša ocena, da ste mandat 2004-2008 dobro opravili, ampak v javnosti je tudi mnenje, da delo ni bilo uspešno in da ste zaradi tega tudi izgubili volitve in da je na prihajajočih volitvah treba dati možnost nekomu drugemu.

V svojem mandatu smo naredili nekaj napak in se iz njih marsikaj naučili. Obstajal je tudi razkorak med tem, kar smo nameravali, in med tem, kaj smo v koaliciji štirih strank, kjer sta bili tudi dve najmanjši jeziček na tehtnici, potem lahko dejansko izglasovali. Odgovornosti za napake se ne odrekamo, prav tako ne zanikamo izgubljenih priložnosti, ampak če potegnemo črto pod naš mandat in ga primerjamo s katerim koli drugim v zgodovini samostojne Slovenije, se pokažejo očitne razlike nam v prid.

Slovenija je v našem mandatu rasla daleč najhitreje, standard je v povprečju zrastel realno za 24 odstotkov, Slovenija je prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca. Ustvarjenih je bilo 60.000 novih delovnih mest, poleg tega smo leta 2007 izdali še 100.000 delovnih dovoljenj za tujce.

Slovenija je v našem mandatu rasla še enkrat hitreje kot v povprečju EU-ja, znižali smo javni dolg, v času naše vlade je Slovenija uravnotežila javne finance. Bili smo druga najmanj zadolžena država v evroobmočju leta 2008 in kašče so bile v tem smislu polne. Če ne bi bilo teh rezerv in solidne osnove, ne bi mogla vlada, ki ji je zdaj predčasno potekel mandat, vsako leto zapraviti 20 odstotkov več proračuna, kot ga je zbrala.

V tujini so v času pred volitvami primerjave rezultatov posameznih vlad daleč v zgodovino osnovni okvir za tehtanje aktualne programske ponudbe. Mediji tam primerjajo makroekonomske rezultate posamičnih vlad, predstavijo pa tudi ljudi iz posamičnih slojev prebivalstva in aplicirajo te makroekonomske rezultate na njihov konkreten položaj. Izračunajo, ali tudi posameznik danes živi bolje, ali plačujejo za plin, elektriko isto kot prej, ali so njihove plače večje, ali so storitve vrtcev kaj drugačne, položnice večje ... Pri nas pa nič od tega, rezultati niso pomembni, treba je ustvariti čim bolj sijočo novo prevaro.

Napovedovali ste 50+ na prihajajočih volitvah. Se vam zdi, da je to še realno z vstopom novih kandidatov, recimo Jankovićem, Virantom? Nekako se zdi, da se ta načrt oddaljuje.

Kdor koli bo sestavljal naslednjo vlado, bo rabil 50+, če bo hotel vlado sploh sestaviti. Slovenija v naslednjem mandatu potrebuje koalicijo, ki bo delovala učinkovito, kajti če bo treba nujne rešitve usklajevati med štirimi, petimi ali šestimi strankami, se to ne bo obneslo. Ni se obneslo v tem mandatu, povzročalo je veliko težav v našem mandatu, v naslednjem mandatu bo pa to lahko imelo katastrofalne posledice za razvoj države, za standard, pokojnine in plače ljudi.

Večina volivcev tega podrobneje sicer ne more razumeti, ker ni zraven pri takšnih usklajevanjih. Tisti, ki pa smo bili, pa vemo, koliko dobrih idej propade zaradi tega, ker je polno raznih interesov. In bolj ko se bližajo naslednje volitve, bolj majhne stranke iščejo svoje niše in izsiljujejo, postavljajo nož pod grlo tistemu, ki ima največ odgovornosti.

Čas, ki je pred nami, je čas poglabljanja finančnih in ekonomskih težav, tudi v evropskem okolju. Slovenija bo v kratkem namesto manj kot 200 milijonov evrov obresti za tuja posojila iz proračuna, ki ima kakšnih 8 milijard realnih prihodkov, dala milijardo samo za obresti, ne da bi plačala kaj glavnice.

Pred nami je čas, ko se bo treba enostavno sprijazniti s tem, da lahko porabimo samo toliko, kot ustvarimo. In usmeriti vse sile v to, da bomo bolj produktivni, bolj inovativni in ob večji pravičnosti v družbi tudi bolj motivirani za ustvarjanje. A če bo treba ponovno opravljati dolge razprave znotraj vlade in koalicije o nujnih ukrepih in če bo treba spet tri leta razpravljati, ali sanirati bančni sistem in ustanoviti slabo banko ali ne, kot se doslej dogajalo, bo Slovenija tonila samo še globlje in bo šla še hitreje proti grškemu scenariju.

V medijih se izpostavlja tudi spor med vami in Gregorjem Virantom. Sta se že pobotala ali sta še vedno sprta? Pred dnevi je Virant dejal, da vam je poslal SMS s povabilom na srečanje. Ste se že odzvali?

Poteze gospoda Viranta nisem javno komentiral niti jaz niti kdor koli drug v imenu SDS-a. Tega tudi zdaj ne bom naredil. Vse, kar je bil SDS dolžan svojim članom in volivcem povedati, da ne bi bili zavedeni, je naredil z objavo na svoji spletni strani. S to objavo so potem polemizirali drugi, mi smo bežali stran od kakršnega koli konflikta.

Zdi se, da je Virantu uspelo, kar ni uspelo vam - pridobiti sredinske volivce.

Kje imate kakšne rezultate volitev?

Ankete kažejo tako. Zdi se, da Virant ne jemlje glasove SDS-u, a vseeno pridobiva.

Mogoče enkrat. Zagotovo otežuje naše napore za pridobivanje dodatne podpore med neopredeljenimi, kar je bil tudi osnovni namen celotne akcije. Spomnim se deloma podobne zgodbe iz leta 1992. Takrat je del Slovenske demokratične zveze (SDZ) ustanovil novo stranko. V tej stranki so bila sama zveneča imena, predstavljali so se kot sredina, kot neideloški, neobremenjeni, skratka kot nad- oziroma nestranka.

Ankete so jim v začetku kazale celo tja do 40, 50 odstotkov. Medijska propaganda je bila v začetku silna, podobna temu, kar smo videli glede Jankovića in Viranta v prejšnjem tednu. Potem so prišle volitve, njihov predsedniški kandidat Jelko Kacin je dobil sedem odstotkov, stranka šest odstotkov. V enem letu ali dveh so se potem združili z LDS-om in od tako imenovane sredine ni ostalo nič. Mislim, da danes spremljamo podobno zgodbo. Lahko uspe enkrat, potem pa se vedno pokažejo prave barve. Svoji gredo k svojim, naivni in zavedeni pa spregledajo.

Ankete kažejo, da bo vaš največji tekmec Zoran Janković. Če gremo nekaj let nazaj, se zdi, da ste Jankovića kot politika na nek način ustvarili vi. Vemo, da ga je v času vaše vlade uprava Mercatorja razrešila, da je takrat vstopil v politiko, zdaj pa je vaš največji konkurent. Je bila to napaka, da je odšel iz Mercatorja?

Napaka je v vašem vprašanju, kajti naša vlada ni imela nobene zveze z njegovo razrešitvijo niti ga ni razrešila uprava. Njega so razrešili lastniki podjetja, ker so očitno ocenili, da jim je s svojim načrtom privatizacije na poti. Pozneje se je sicer izkazalo, da so imeli sami podobne načrte. Trčila sta dva podobna tajkunska koncepta privatizacije Mercatorja, oba slaba.

Če bi Jankoviću lastniki pustili, da bi ga privatiziral, bi dobili enak rezultat kot pri Merkurju. Podjetje bi izčrpali in zastavili njegove delnice kot garancijo za nakupe svojih deležev. Podoben pristop je potem uporabil pri vodenju mesta Ljubljana. Na zunaj blišč in tudi nekateri konkretni rezultati, v ozadju pa neplačani računi. Janković je zadolžitev Ljubljane v času svojega mandata povečal za štirikrat. Tozadevno je bil še uspešnejši od Boruta Pahorja. Zdaj, ko bo mesto moralo začeti plačevati račune, pa bi rad pobegnil v vlado.

Pa bi bili po volitvah pripravljeni sodelovati z Virantom in Jankovićem?

Na hipotetično vprašanje hipotetični odgovor. SDS je edina stranka, ki zadnje tri mandate ni nikoli postavljala nobenih pogojev in ni nikogar vnaprej izključevala iz sodelovanja. Vse druge večje stranke imajo takšne težave, tudi takšne, ki podobne očitke naslavljajo na nas. Mi smo leta 2004, ko smo bili relativni zmagovalci volitev, povabili vse stranke v koalicijo, in koalicijo, ki je edina doslej kljub ideološki različnosti zdržala cel mandat, so sestavljale vse tiste stranke, ki so želele sodelovati.

SDS je v tem trenutku tudi edina stranka v Sloveniji, ki je pojav Jankovićeve in Virantove liste brez verodostojnega programa strateško ne ogroža. Pojav obeh list posredno ogroža slovenske razvojne prioritete, saj razprava namesto o njih poteka o novih igralcih. Ni pa ogrožen SDS, ki je stabilna stranka, zgrajena na vrednotah, sposobna dolgoročnega premisleka in delovanja in stranka, ki se zaveda, da bo treba zmago ali dober rezultat doseči ne samo na letošnjih predčasnih, temveč pozneje tudi na mnogih drugih volitvah, ki v Sloveniji sledijo skoraj vsako leto.

Predvsem pa smo stranka, ki ve, zakaj je tranzicijska levica, ki je v DZ-ju kljub izglasovani nezaupnici Pahorjevi vladi imela solidno večino, kljub temu privolila v predčasne volitve. Vemo, kaj nas čaka naslednje leto in naslednji mandat, ki bo lahko še krajši kot sedanji. Vemo tudi, kako ravnati v različnih mogočih situacijah po volitvah. Imamo celovito ponudbo za te volitve in gremo na zmago.

Ste v sodnem procesu v zadevi Patria. Kakšno sodbo pričakujete - oprostilno ali obsodilno?

V vsakem primeru oprostilno, in to vedo tudi tisti, ki so ta proces režirali tako, da časovno sovpada s predvolilno kampanjo brez možnosti, da bi bila oprostilna sodba izrečena pred volitvami.