Žerjav: Slovenski izvozni kazalci so slabši kot kazalci primerljivih držav
Slovenija
Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je včeraj v Državnem zboru spomnil na številne ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi pomagala gospodarstvu prebroditi krizo. Stanje ni niti odlično niti porazno, temveč je zadovoljivo. "Za seboj puščamo potencial, ki daje novi vladi možnost, da Slovenijo pelje naprej," je poudaril.
V odgovoru na vprašanje poslanca SLS Radovana Žerjava, ki ga je zanimala premierova ocena uspešnosti vladne gospodarske politike tega mandata, je Pahor za lažjo predstavo, kako težko je bilo z 8,2 odstotka padca BDP v letu 2009 priti na 1,5-odstotno gospodarsko rast, spomnil na nekatere gospodarske kazalce iz konca leta 2008. Žerjav je med drugim še dejal: „Na tem mestu lahko trdim, da se je pravzaprav na račun ohranjanja trenutnega socialnega miru in visokega standarda socialne države ogrozilo možnost vzdrževanja socialnega miru in socialne pravičnosti na srednji in dolgi rok. Ta socialni mir smo namreč, žal, ohranjali na račun zadolževanja. Na takšen način to lahko počnemo še kratek čas, leto ali dve, potem pa bo konec.“ Žerjav je še poudaril, da se bomo zadolžili do dovoljenih mejah, potem pa bo sredstev preprosto zmanjkalo. „Zmanjkalo jih bo za vse. In to zagotovo ni dobro. V zadnjem času smo sicer priča rahli rasti slovenskega gospodarstva, žal, je to le posledica izboljšanja klime v državah, kamor slovenska podjetja največ izvažajo. Nikakor to ni zasluga gospodarske politike te države. Slovenski izvozni kazalci so slabši kot kazalci primerljivih držav, kar potrjuje dejstvo, da v Sloveniji nimamo ustrezne gospodarske politike,“ je povedal Žerjav.
Od leta 2002, ko je imela Slovenija v odnosu do tujine 247 milijonov evrov presežka, je do leta 2008 "pridelala" skoraj 2,3 milijarde evrov oz. šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) primanjkljaja, je dejal predsednik vlade in dodal, da se je med letoma 2004 in 2008 bruto zunanji dolg povečal za 155 odstotkov - s 15 na 39 milijard evrov. „Zaradi znižanj davčnih stopenj v letu 2005 in zlasti v letu 2007 je Slovenija v letu 2009 izgubila 911 milijonov evrov prihodkov oz. 2,6 BDP, v letu 2011 pa se je delež primanjkljaja zaradi posledic te reforme povečal na 2,7 BDP letno,“ je poudaril. Ob tem je dodal, da prejšnja vlada ni mogla predvideti, da se bo visoka konjunktura končala da bo tako globok padec v recesijo. „To so bile formule za konjunkturo, ki smo ji bili priča,“ je ocenil premier in izpostavil, da je recesija „vse obrnila na glavo“.
Pahor je spomnil, da je z vladno ekipo "zatekel" v krizne razmere in da je vlada takoj sprejela ukrepe, namenjene finančnemu sektorju, gospodarstvu in javnemu sektorju. Protikrizne ukrepe je vlada v letu 2010 nadgradila z izhodno strategijo. Ta je sledila ključnim dolgoročnim ciljem: povečati konkurenčnost gospodarstva in zagotoviti razvojne prioritete. „Deloma smo v tem uspeli, ne toliko, kot smo želeli, deloma tudi zaradi padlih reform,“ je povedal in ocenil, da ne zaradi samega padca, temveč zaradi ozračja, ki se je vzpostavilo - da z referendumi lahko blokiramo reforme. „Socialni partnerji so dobili v roke orožje, s katerim so lahko takoj postavili vlado v položaj: če ne bo po naše, bo referendum. In to je v bistvu blokiralo nadaljnjo reformno politiko,“ je dejal Pahor. Premier je nanizal tudi nekaj ukrepov vlade v času krize. Med temi je omenil sprejem zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, spremembo zakona o javnih naročilih, krajše roke plačila DDV,... Po njegovih besedah je vlada z intervencijskim zakonom ohranila najmanj 22.000 delovnih mest, podvojila je sredstva za aktivno politiko zaposlovanja (s 183 na 369 milijonov evrov), s spodbudami za malo gospodarstvo je podprla za blizu 200 milijonov evrov projektov, povečala so se tudi vlaganja javnih sredstev v raziskave in razvoj (v letu 2009 za 47 odstotkov glede na predhodno leto in za okoli 20 odstotkov v letu 2010).
