Skrb za duševno zdravje

Slovenija | 10.10.2011, 13:11

Vsako leto naj bi za katerokoli od oblik duševne bolezni zbolelo približno 11 odstotkov Evropejcev, vsaj enkrat v življenju pa se z duševno motnjo sreča vsak tretji Slovenec. Dostopnost do psihiatričnih storitev je v slovenskem prostoru neenakomerno porazdeljena. Najpogostejši duševni motnji sta depresija in anksioznost.

Anksioznost, depresija, blodnje, motnje prehranjevanja

Zbornica kliničnih psihologov Slovenije ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja na premajhno število strokovnjakov na tem področju. Kot so zapisali, so duševne motnje v porastu, v Sloveniji pa je po ocenah v zdravstvu dejavnih le približno sto kliničnih psihologov, kar je glede na razmere občutno premalo. V Sloveniji, podobno kot tudi v Evropski uniji, najpogosteje zbolevamo za depresijo in anksioznostjo. Verjetnost, da kdor koli enkrat v življenju zboli za depresijo, je od 15­ do 20-odstotna. Naša država že več desetletij krepko prispeva tudi k svetovni statistiki samomorov. V letu 2006 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 529 oseb. Razmerje med moškimi in ženskami je 3,5 : 1, povprečna starost umrlega pa je 50 let. V Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravili vseslovensko akcijo „Vsak tretji Slovenec... Preprečimo!“ Ob tem poudarjajo pomen skrbi za duševno zdravje. Združenje je v svojih enotah po Sloveniji priredilo dneve odprtih vrat in promocijske stojnice. Andreja Štepec iz Šenta poudarja, da so take osebe tudi socialno izključene, ker imajo ljudje še vedno predsodke o duševnih bolezni. "Ljudje se bojijo duševnih bolezni. O tem se še vedno premalo govori. Zavedati se je treba, da lahko zboli prav vsak. Poseben problem pa predstavlja tudi to, da se osebe s težavami v duševnem zdravju same izolirajo. In to ravno zaradi predsodkov o teh boleznih.“ V Šentu opozarjajo, da kljub pogosti obolevnosti v Sloveniji ni zagotovljena enaka dostopnost vsem do psihiatričnih storitev. Skoraj polovica psihiatrov v Sloveniji je zaposlena v osrednjeslovenski regiji, medtem ko je v drugih regijah zaposlenih od dva do sedem psihiatrov. Člani združenja bodo med drugim delili tudi zelene pentlje, ki simbolizirajo duševno zdravje in skrb za preventivo,

Vlaganje v duševno zdravje starejših

Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) so dan duševnega zdravja letos posvetili vlaganju v duševno zdravje starejših. V ta namen so izdali zloženko o depresiji, saj se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, s tem pa se povečuje tudi število posameznikov z duševnimi težavami. "V Sloveniji podatkov o razširjenosti anksioznosti in depresije med starejšimi nimamo, vendar lahko po nekaterih ocenah sklepamo, da pri nas za depresijo trpi okoli 14 % starejših oseb, nadaljnjih 27 % pa ima blage depresivne simptome," je povedala Alenka Tančič Grum (IVZ) in dodala, da so te ocene primerljive tudi s podatki iz drugih držav. "Zelo pa je pomembno, da duševne težave pravočasno odkrijemo in zdravimo, saj je ob njihovi zgodnji prepoznavi zdravljenje zelo učinkovito. Depresija in druge duševne težave namreč lahko močno poslabšajo kakovost življenja," pa je poudarila dr. Helena Jeriček Klanšček (IVZ).

Aktivno prebivalstvo najpogosteje oboli za shizofrenijo ter shizotipskimi in blodnjavimi motnjami, tudi za duševnimi motnjami zaradi uživanja alkohola. Pri mladostnikih pa so po besedah Jeriček Klanščkove pri dekletih pogoste obravnave zaradi motenj prehranjevanja, ki se pojavljajo že v obdobju med sedmim in štirinajstim letom in se nadaljujejo v starostni skupini do 29 let, pri fantih pa so pogoste obravnave zaradi shizofrenije.

Prizadevanja za izboljšanje duševnega zdravja starejših v Sloveniji

Navedene ocene opozarjajo na pomemben javnozdravstveni problem, zato so na IVZ že lani začeli z aktivnostmi za izboljšanje duševnega zdravja starejših. V sklopu projekta, ki ga je sofinancirala Mestna občina Ljubljana, so za zdravnike iz ljubljanske regije pripravili strokovno srečanje na temo prepoznavanja in zdravljenja depresije ter samomorilnega vedenja med starejšimi. Ob tem so izdali tudi priročnik "Spregovorimo o depresiji in samomorilnem vedenju med starejšimi", kjer so predstavljene smernice za obravnavo depresije v ambulanti zdravnika družinske medicine. Letos so se posvetili drugi ciljni skupini strokovnjakov. Izvedli so strokovno srečanje z naslovom "Kako preprečevati, prepoznavati in zdraviti depresijo med starejšimi", ki se ga je udeležilo več kot 120 strokovnih delavcev iz domov starejših občanov, dnevnih centrov aktivnosti za starejše in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s starejšimi.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se promociji duševnega zdravja posvečajo v številnih programih za otroke, mladino in odrasle, med najbolj odmevnimi pa sta program za krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnosti "Tu smo zate“ in mladinski preventivni program "To sem jaz“.

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor poudarja čezmejno povezovanje in sodelovanje na področju ohranjanja duševnega zdravja. S tem bodo prispevali k višji kakovosti življenja in njegovega vpliva na ohranjanje duševnega zdravja.

Društvo Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, bo ob tej priložnosti podarilo kar 3000 knjig za otroke, ki govorijo o soočanju z duševnimi motnjami v družini in so terapevtske narave. "Raziskave kažejo, da kar ena tretjina otrok, katerih starši trpijo za katero koli od oblik duševnih motenj, v življenju tudi sami obolijo. Ti otroci so dvojno obremenjeni, kajti podedujejo obremenjen genetski material, po drugi strani pa jim starši ne zmorejo nuditi optimalnih pogojev za zdrav razvoj. Družine, ki se soočajo z duševnimi motnjami, so še dodatno stigmatizirane zaradi okolice,“ je za radio Ognjišče pojasnil predsednik društva, mag. Bogdan Dobnik. OZARA bo na lokalni ravni odprla svoja vrata ter pripravila številne delavnice in predavanja. V četrtek, 13. oktobra, bo v ptujskem gledališču predstava Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki, dan pozneje pa v Izoli. V petek pa bo društvo organiziralo koncert za destigmatizacijo depresije v koprskem gledališču.

Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper UP pa je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravil okroglo mizo z naslovom Kakšno zvezo z duševnim zdravjem imajo knjige.

Najpomembnejši simptomi depresije:

- občutki žalosti, 

- brezvoljnost in nemoč,

- utrujenost,

- sprememba spanja,

- izguba veselja do aktivnosti,

- misli na smrt,

- sprememba apetita,

- prisotnost strahov,

- umikanje v samoto.