Radio Ognjišče
Maja Morela ČukMaja Morela Čuk
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc

Za T-2 danes dan D

Politika Tanja Dominko

Na okrožnem sodišču v Mariboru se bo danes nadaljevala in najverjetneje tudi zaključila obravnava ugovora proti vodenju prisilne poravnave v telekomunikacijski družbi T-2, ki ga je aprila letos vložil Telekom Slovenije. Ta namreč meni, da je verjetnost uspešnega prestrukturiranja T-2 majhna, zato predlagajo stečaj.

V Telekomu so prepričani, da je enako nizka tudi verjetnost, da bodo s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo je predlagal T-2, upniki pa tudi že potrdili, upnikom zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi nad mariborsko družbo v pretežno cerkveni lasti sprožili stečajni postopek. V T-2 sicer menijo, da Telekom z ugovorom ščiti predvsem svoj položaj s prevladujočo tržno močjo, medtem ko ga ostali upniki ne zanimajo. Telekom si lahko namreč v primeru stečaja T-2 obeta višje prihodke s pridobitvijo novih naročnikov, seveda pa takšne možnosti nimajo vsi ostali upniki. V družbi T-2 zato pričakujejo, da bo sodišče zahtevo za stečaj zavrnilo.

Predlog za stečaj Gospodarstva Rast umaknjen

Prvi narok mariborskega okrožnega sodišča, na katerem naj bi obravnavali ugovor prisilne upraviteljice cerkvene družbe Gospodarstvo Rast Alenke Gril proti vodenju postopka prisilne poravnave in zahtevo za stečaj, je bil včeraj zaključen v nekaj minutah. Grilova je namreč tokrat zahtevo zaradi spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja umaknila. Za takšen korak se je odločila zato, ker je uprava Gospodarstva Rast v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja upoštevala vse njene pripombe.

V Gospodarstvu Rast so tokrat upnikom ponudili konverzijo terjatev v osnovni kapital družbe, in sicer najmanj v višini 79,5 milijona evrov ter 55-odstotno poplačilo navadnih upnikov v štirih letih, kar je več kot po prvotnem načrtu. Upniki imajo čas za vpis novih delnic do 21. oktobra. Prvi mož družbe, ki je v lasti mariborske nadškofije ter celjske in murskosoboške škofije, Dušan Zazijal, se zaveda, da je nadaljnja usoda podjetja v rokah upnikov. Od njih pričakuje, da bodo z vso resnostjo preučili nov načrt ter da bodo v njem videli možnost za nadaljnji obstoj Gospodarstva Rast. "Če se to ne bo zgodilo, bo družba šla v stečaj," se zaveda Zazijal, ki hkrati priznava, da je prag uspešnosti predlagane konverzije, ta znaša kar 99 odstotkov navadnih terjatev, relativno visok, a se jim je po neuspešnih pogovorih z družbeniki, potencialnimi strateškimi partnerji in bankami upnicami to zdela edina smiselna možnost. Potencial podjetja vidi predvsem v naložbah, ki jih imajo v Zvonu Ena in Zvonu Dva Holdingu, a se vse to lahko kmalu poruši, saj sta tudi ti dve družbi v prisilni poravnavi in tik pred stečajem.

Grilova o uresničljivosti predlaganega novega načrta ni želela govoriti. Po njenem mnenju je prag uspešnosti omenjene ponudbe zastavljen zelo visoko, a je zdaj stvar upnikov, kako se bodo odločili. Upniki Gospodarstva Rast so, potem ko je bila v dopolnjeni seznam uvrščena tudi terjatev NLB, skupaj prijavili za 132 milijonov evrov terjatev. Prav največja državna banka je s skoraj 92 milijoni evrov terjatev tudi največji od desetih upnikov mariborske cerkvene družbe.

Stečaj bi za Nadškofijo Maribor pomenil izgubo pomembne finančne naložbe, hkrati s tem pa dodatne odpise in slabitve. Gospodarstvo Rast je namreč v preteklih letih od nadškofije prejela skoraj štiri milijone evrov neposredne finančne pomoči, skupaj z denarnimi sredstvi za nekatere povezane družbe pa bi mariborska cerkvena ustanova izgubila skoraj osem milijonov evrov. Hkrati s tem bi najverjetneje ostala tudi brez nekaterih nepremičnin, in sicer samostana Studenice, orglarske delavnice v Hočah ter poslovne zgradbe na Barvarski ulici v Mariboru, piše STA.

Politika

VIDEOTEKA

  • Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Avdio player - naslovnica