Kako iz dolžniške krize?
Evropska unija pospešeno išče rešitve za izhod iz krize, v kateri se je znašlo območje skupne valute. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes svojo oceno položaja predstavil evropskim poslancem, zbranim na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Poudaril je, da smo se znašli na zgodovinski prelomnici, a ostaja optimist.
Barroso je v Evropskem parlamentu opozoril, da Unija tvega razdrobitev, če se ne bo povezala. Prepričan je, da so države sedemindvajseterice sposobne najti izhod iz krize. "Ne samo, da zmoremo - moramo," je poudaril. Ob tem je zagotovil, da bo Grčija ostala članica evrskega območja, a mora popolnoma in pravočasno izpolniti zaveze, v zameno pa ji morajo ostale države pomagati, kot so obljubile. "To ni sprint, to je maraton. Gre za to, da moramo biti odzivni in odgovorni, kar ne velja le za Grčijo. Gospodarske razmere so namreč izjemno težke."
Obeta se davek na finančne transakcije
Barroso je pozval k skupnemu pristopu reševanja krize in se ob tem posredno zavzel za ukinitev odločanja s soglasjem. "Imamo Unijo, v kateri najpočasnejše članice narekujejo ritem vseh. To ni dobro," je menil. Odločno je zavrnil tudi predloge Berlina in Pariza o gospodarski vladi območja evra. Dodal je, da to nalogo opravlja Evropska komisija in da ne potrebujemo več ustanov. Napovedal pa je uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. "Čas je, da finančni sektor vrne prispevek družbi," je dejal. Ta davek naj bi letno prinesel 55 milijard evrov, po Barrosovem mnenju pa gre za vprašanje poštenosti. "Če naši kmetje, naši delavci, skratka vsi sektorji gospodarstva, plačujejo družbi, mora družbi plačevati tudi finančni sektor," je še pojasnil.
Evropski parlament potrdil t. i. six pack
Evropski poslanci so nato v nadaljevanju zasedanja med drugim potrdili sveženj šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji v Uniji. Poskrbel naj bi za to, da bo v prihodnje manj barantanja in več preglednosti pri gospodarskem upravljanju povezave.
Trichet pozval k "hitri akciji"
O dolžniški krizi je medtem za italijanski časnik Corriere della Sera spregovoril tudi predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet. Vlade držav s skupno evropsko valuto je pozval k hitrejšemu izvajanju dogovorjenih ukrepov. Prav v tem času namreč parlamenti nekaterih članic območja skupne valute odločajo o okrepitvi pristojnosti začasnega mehanizma za stabilnost evra.
Grčija spet v prometnem krču zaradi stavke
Vse skupaj pa nestrpno pričakujejo poročilo trojke Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada o tem, ali Grčija izpolnjuje pogoje za izplačilo šestega obroka posojila. Ta znaša osem milijard evrov in je ključen za preprečitev bankrota prezadolžene države. Danes jo je znova zajel stavkovni val. Stavkajo zaposleni v javnem prometu ter zaposleni na občinah in finančnem ministrstvu, saj nasprotujejo napovedanemu odpuščanju in znižanju plač.
