Nadškof v Münchnu in Freisingu kardinal Reinhard Marx
Papež pozdravil srečanje za mir v Münchnu
Svet
V nedeljo se je v Münchnu začelo tridnevno mednarodno molitveno srečanje za mir. Pod geslom Zavezani skupnemu življenju - Religije in kulture v dialogu ga je organizirala skupnost sv. Egidija. Udeležujejo se ga verski in politični predstavniki iz približno 60 držav.
Uvodno sveto mašo je v nedeljo dopoldne daroval münchenski nadškof kardinal Reinhard Marx. Sledila je spominska slovesnost, posvečena žrtvam terorističnega napada pred desetimi leti v New Yorku. Popoldne pa je potekalo uradno odprtje dogodka, med katero je kardinal Marx prebral sporočilo, ki mu ga je ob tej priložnosti namenil papež Benedikt XVI. To srečanje ima namen „spustiti se v globine duha miru in sprave“, je zapisal sveti oče. Spomnil je, da skupnost sv. Egidija podobno srečanje organizira vsako leto, vse od zgodovinskega dneva molitve za mir v Assisiju, ki so se ga udeležili predstavniki različnih verstev, od katerega letos mineva 25 let.
Geslo Zavezani skupnemu življenju opozarja, da smo ljudje vezani drug na drugega. Skupno življenje je v svojem bistvu „predispozicija“ vsakega človeškega bitja. Naša naloga pa je, da mu damo pozitivno vsebino. Če se namreč ne naučimo sprejemati drug drugega, se skupno življenje lahko spremeni v pekel. Sveti oče je v svojem sporočilu poudaril, da pa “odpreti se drug drugemu lahko predstavlja tudi dar“. Če se predispozicija skupnega življenja razume tako in se išče primerno obliko sobivanja, lahko le-to preseže posamezna področja in se zaživi na univerzalni ravni. Subjekt sobivanja je danes torej celotno človeštvo.
Papež je v nadaljevanju spomnil, da je „Kristus oznanil mir tistim, ki so blizu in tistim, ki so daleč“ (Ef 2,17). Tovrstna srečanja, kot je tokratno v Münchnu, torej predstavljajo priložnosti za samoizpraševanje verstev, kako bi sama lahko postala spodbuda za sobivanje. Njihov temeljni smisel je, da se na bližnje in oddaljene obračajo v istem duhu miru. Potrebno se je naučiti živeti drug z drugim in ne le drug poleg drugega. To pa pomeni naučiti se odpreti srce drugemu in dovoliti, da drugi postane deležen naših radosti, upanj in skrbi.
Srce je namreč kraj, kjer pride Bog človeku najbliže. Vsako verstvo, ki je osredotočeno na srečanje med človekom in Bogom je zato na poseben način povezano z vprašanjem miru. Kadar neko verstvo Boga ukloni k človeku po papeževih besedah lahko ogrozi mir. Kadar pa nasprotno, človeka dviga k Bogu, postane moč miru. In vsi smo poklicani, da postanemo ljudje miru. Zato imajo pobude, kot je vsakoletno molitveno srečanje za mir veliko vrednost. „Polje, kjer se mora razvijati sad miru, je potrebno vedno obdelovati,“ je poudaril Benedikt XVI. Četudi pogosto ne moremo storiti več, kot z majhnimi koraki pripravljati teren za mir v nas samih in okoli nas. Navsezadnje pa se je nujno tudi zavedati, da miru ne moremo preprosto narediti. Mir je istočasno „Božji dar in načrt, ki ga je potrebno uresničevati.“ Sveti oče je na koncu zagotovil svojo bližino organizatorjem in udeležencem srečanja. Iskreno jim je zaželel blagoslova, da bi njihovi pogovori prispevali k medsebojnemu razumevanju in sobivanju ter tako pripravljali vedno novo pot za mir v današnjem času.
