Slomškova nedelja – 25. september 2011

Slovenija | 20.09.2011, 17:20

Osrednja slovesnost letošnje Slomškove nedeljo bo 25. septembra 2011, ob 15. uri pri Sv. Jožefu nad Celjem. Program se bo začel z bogoslužjem Slomškovih besedil, ki jih bo v vlogi škofa Slomška podajal dramski igralec Zvone Hribar, so sporočili iz Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.

Ob 16.00 bo somaševanje škofov in duhovnikov vodil kardinal Franc Rode, ki bo med mašo zbrane tudi nagovoril. Pri maši bodo sodelovali združeni zbori dekanije Celje, Godba na pihala s Svetine in vokalna skupina In Spiritu. Predstavniki Celjske Mohorjeve družbe bodo po maši kardinalu Francu Rodetu in upokojenemu mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju kot zaslužnima osebnostma za njen razvoj podelili častno članstvo.

Pogled v zgodovino

V Cerkvi na Slovenskem po beatifikaciji Antona Martina Slomška (1999) praznujemo Slomškovo nedeljo. Slomškov god obhajamo 24. septembra, Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. S tem dogodkom tudi na zunaj in slovesneje obeležimo Slomškov god. To je priložnost za poživljanje njegovega svetniškega lika, njegovo delo ter krepitev njegovega pomena za sodobni čas. Pred beatifikacijo oz. razglasitvijo za blaženega je bil 24. september kot dan Slomškove smrti (1862) dan spodbude in molitve za beatifikacijo, odslej pa za kanonizacijo oz. razglasitev za svetnika.

Letošnja Slomškova nedelja je povezana s 160-letnico dveh s Slomškovih ustanov; z ustanovitvijo Mohorjeve družbe ter bratovščine Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Mohorjeva družba in bratovščina sta povezani s Celjem: prva ima tam sedaj svoj sedež, slednja pa ga je v preteklosti imela pri Sv. Jožefu nad Celjem. To je obenem tudi razlog za letošnje praznovanje Slomškove nedelje v Celju.

Mohorjeva družba je ustanova, s katero je Slomšek Slovencem želel dati dobre in poceni knjige. Mohorjeva družba je prva in najstarejša še vedno delujoča knjižna založba na Slovenskem.

Apostolstvo Cirila in Metoda je Slomškova ustanova, s katero je Slomšek močno posegel v življenje Cerkve ne le na Slovenskem, temveč v celotni Evropi, saj se je z njo začelo prvo sistematično delo za ekumenizem, torej zbliževanje krščanskih Cerkva na evropskih tleh.

Življenjepis bl. Antona Martina Slomška

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu v Ponikvi. Starši so ga skupaj z župnikom poslali na šolanje iz vaške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in v Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. junija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.

Slomšek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal. Dela je oblikoval od študentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih, kasneje ponarodelih pesmi, do pridig, številnih člankov v Drobtinicah in v različnih časopisih, vzgojnih knjig, kot npr. Blaže in Nežica v nedeljski šoli, vse od opisov velikih slovenskih osebnosti do življenjepisov svetnikov ... Njegovo ustvarjalno pot je zaznamoval velik opus, saj je že v času njegovega življenja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 tiskanih del.

Kulturno delo je dopolnjeval s spodbudami drugim, zato je preko slovenske založbe želel širiti tudi dobre in cenovno dostopne knjige. Oblast mu tega leta 1845 ni omogočila, zato je začel izdajati zbornik Drobtinice, ki je dolga letu prihajal v tisoče slovenskih domov. Šest let kasneje je zaživela Mohorjeva družba, ki vse do danes opravlja pomembno kulturno in literarno poslanstvo.

Škof Slomšek si je močno prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.

Slomškovo delo in življenje se umeščata v pomemben zgodovinski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovinskih dogodkov je hitro in prodorno izluščil pomembne odločitve za prihodnost.

Njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik. Zaradi kreposti, ki so ga v življenju odlikovale, in velikega dela, je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, ki je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru do leta 1962 in je trajal 37 let. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je po 37-ih letih končal 19. septembra 1999 z beatifikacijo. Državno tajništvo Svetega sedeža je 15. februarja 1999 sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.