Po mnenju Janše bi bil motiv za podporo manjšinski vladi strah

Slovenija | 19.09.2011, 15:30

Številni poslanci nekdanje vladne koalicije bi rušili Pahorja, če bi imeli v rokavu aduta za mandatarja, ki ga ni na vidiku, je na spletni strani zapisal prvak SDS Janez Janša. Motiva za podporo manjšinski vladi pa sta po njegovo osebni strah tistih, ki se jim ne obeta več ponovna izvolitev in strah pred slutnjo usodnosti naslednjih volitev.

Rezervnega mandatarja vsaj javno še ni na vidiku, zato bo glasovanje, kot poudarja Janša, "svojevrstna loterija". Glavna motiva za podporo manjšinski vladi sta dva, oba pa sta utemeljena na strahu. Tu je osebni strah nekaterih, ki se jim ne obeta več ponovna izvolitev in strah pred slutnjo usodnosti naslednjih volitev, ki se nakazujejo kot svojevrsten referendum o slovenski prihodnosti.

Janša piše, da se je ta strah v slovenski zgodovini že pojavil in da je leta 1988 visok komunistični funkcionar za takratni politični vrh zapisal, "da je treba za vsako ceno vzdržati vsaj še kako leto na oblasti". Prvak SDS tako navaja, da so "Kučan, Ertl, Stanovnik, Potrč in ostali pridobivali na času in dosegli, da so bile volitve šele aprila leta 1990".

Danes spet kot takrat, pravi Janša, vlada strah pred predčasnimi volitvami, na katerih bi obstoječa ideološka koalicija po vseh znakih sodeč "gladko pogorela". "Propaganda, represija in kapital. Tega si aktualna vlada izposoja oz. ga z brezglavim zadolževanjem krade tudi od prihodnjih generacij," je poudaril prvak največje opozicijske stranke.

Janša pa je tudi zapisal, da torkovo glasovanje o zaupnici še ni vnaprej odločeno. A tudi če bo vlada padla, to po njegovem mnenju ne bo predstavljalo kake dokončne odločitve v smislu predčasnih volitev. Tisti, ki se volitev bojijo, bodo na vse načine poskušali podaljšati vmesni čas. "Torkovo glasovanje o zaupnici kljub dejstvu, da Pahorju do večine manjka teoretično kar 13 poslanskih glasov, še ni vnaprej odločeno. A tudi če bo vlada padla, zaradi prej opisanih razmer to ne bo predstavljalo kake dokončne odločitve v smislu predčasnih volitev," je zapisal Janša in ob koncu še poudaril: "Tisti, ki se volitev bojijo, bodo na vse načine poskušali podaljšati vmesni čas. Pri tem se bodo tako kot leta 1989 in 1990 zanašali na represijo in propagando. Skušali bodo ustvarjati dodaten prostor za t.i. rešitelja levice, hkrati pa razbijati pomladno opcijo in predvsem SDS z vsemi znanimi in še neznanimi sredstvi. Vsak dan znova bomo še naprej poslušali, kako so potrebni novi obrazi in kako sedanja opozicija (beri SDS) ni alternativa. To prodajajo v nasprotju z empiričnimi golimi dejstvi. Današnja anketa Ninamedie (18.9.2011), agencije, ki zagotovo ni naklonjena opoziciji, objavljena na STA, npr. kaže, da ima SDS še enkrat večjo podporo kot največja vladna stranka SD. Pravzaprav ima SDS po današnji anketi večjo podporo kot vse ostale parlamentarne stranke, ki bi se uvrstile v parlament, skupaj. Podobne rezultate, lahko že več kot leto dni spremljamo na lestvicah večine javnomnenjskih raziskav. V časih, ko je bila SDS največja vladna stranka, Pahorjeva SD pa njena izzivalka v opoziciji z bistveno manjšo podporo, F571 nikoli ni zapisal, da SD ni alternativa in da so potrebni nekakšni novi obrazi. POP TV že nekaj časa ob predstavitvi anket Ninamedie sporoča gledalcem, kako je vedno več neopredeljenih. Enako sporočilo pošilja v javnost danes STA. Neopredeljenih naj bi bilo tako kar 23%, slabe 3% odstotke pa bi volilo kaj drugega. Primerjava anket Ninamedie za podobna obdobja nazaj kažejo, da je neopredeljenih dejansko manj kot jih je Ninamedia namerila septembra 2003, ko jih je bilo 27% ali septembra 2006, ko so jih namerili 33%. Da bo absurdnost pretiravanja z neopredeljenimi volilci še večja, pa kaže rezultat za september 2004, torej v času tik pred volitvami v DZ. Ninamedia je takrat namerila kar 45,7% neopredeljenih. Pa ste lahko takrat kje slišali ali brali, da ni alternative ali da so potrebni novi obrazi? Rezultati, ki jih navajam, so javno objavljeni na spletni strani http://www.ninamedia.si/stranke.php. Tisto, kar nas ob pogledu na javnomnenjske raziskave zadnjega leta lahko nekoliko bolj zaskrbljuje so podatki o volilcih, ki se volitev ne bi udeležili. Teh naj bi bilo danes 30%. To je visok delež, a še vedno nakazuje 70% volilno udeležbo, kar je za Slovenijo glede na udeležbo zadnjih volitev več kot dober obet. Že prvi dan po morebitni izglasovani nezaupnici se bo torej ali začela propagandna podpora vnaprej predvidenemu kandidatu na mandatarja ali pa enaka podpora lovu nanj. Prav vse bo spet dovoljeno, pričakujemo lahko histerijo, kakršne še ni bilo. Upravičeno se lahko bojimo, da tako kot pred tremi leti vsebinska vprašanja tudi tokrat ne bodo v ospredju. Ignoranca, s katero večinski nacionalni mediji spremljajo predstavitve nujnih protikriznih ukrepov in programov Strokovnega sveta SDS za prihodnji mandat, predstavlja slab obet v tej smeri. Številni znaki pa nedvoumno kažejo, da se zaledje tranzicijske levice pripravlja tudi na t.i. prezimovanje. Tako so namreč v svojih krogih poimenovali čas med majem 1990 in majem 1992, ko je bila formalno na oblasti Demosova vlada. Poleg že opisanega kadrovskega »cementiranja« v državnih institucijah kaže v tej smeri tudi nebrzdano zadolževanje. Z njim vladajoči ustvarjajo fiskalno izjemno dramatično situacijo za prihodnjo vlado, ki bo morala samo za odplačevanje obresti v prihodnjem mandatu namenjati skoraj 10% proračuna letno. Še leta 2008 je bil ta delež manjši od 2%. Preko proračunskega razreza in še posebej zadnjega rebalansa načrtno siromašijo občinske proračune in slovensko podeželje, kar bo imelo ob obetajoči se pičli gospodarski rasti v nekaj letih razdiralne posledice na standard ljudi. Naslednja vlada bo imela tako izjemno omejen manevrski prostor, v nekaj mesecih bo razglašena za edinega krivca za obstoječe stanje in tisti, ki danes uničujejo razvojno podlago Slovenije, si obetajo njen kratek vek trajanja in svojo hitro vrnitev. Takšno ravnanje v stilu »požgane zemlje« pa ima lahko za akterje tudi dvorezne posledice, saj ni vnaprejšnjega zagotovila, da se bo po volitvah dejansko našel tisti, ki bo želel ob kaki trhli koaliciji in pičli večini dejansko prevzeti vlogo grešnega kozla. Ponovljen mandat sedanje oblastne garniture z ali brez mask t.i. »novih obrazov« bi predstavljal katastrofalni razvojni obet za državo, vendar ta možnost zaradi prej opisanih razlogov ni popolnoma izključena. Kadrovsko povsem izvotljena politična opcija tranzicijske levice z vsemi rezervami vred nima ljudi, ki bi se bili sposobni spopasti s težavnimi razmerami, v katerih je Slovenija. Če bi jih imela, bi jih vpoklicala najpozneje v teh dneh. Kadrovski nabor nadomestne ministrske ekipe, na katerega bo Pahor v torek vezal zaupnico, nazorno ilustrira izvotljenost njihovega kadrovskega bazena. Tranzicijska levica je v Sloveniji na oblasti več kot 15 let na 45 let podlage in v tem času so uporabili in pokazali vse, kar imajo. Novih obrazov tam ne najdete niti na rezervni klopi, pa če jih iščete z lučjo pri belem dnevu. Prav vsak, ki mu nataknejo novoobrazno masko in ga potisnej v javni prostor, ima za sabo jasno prepoznavno zgodovino in raboto v okviru levotranzicijske opcije. Na drugi strani ima SDS za naslednji mandat na voljo skoraj celotno vladno ekipo, ki je v letih 2004 - 2008 uspešno vodila ne samo Slovenijo, temveč za pol leta po nedeljenih mnenjih zunanjih opazovalcev tudi Evropsko unijo. Ta ekipa je bila v zadnjih letih kadrovsko dodatno okrepljena, kar se nazorno vidi tudi iz že objavljenih protikriznih in razvojnih ukrepov in programov za prihodnje obdobje. Za Slovenijo dragocen dodatni kadrovski potencial tako v smislu volilne baze kot v smislu izobraženih ljudi z nepoškodovano moralno integriteto se skriva kvečjemu v tistem delu populacije, ki se deklarira kot krščanska ter se na volitvah vsaj deloma odloča predvsem po kriteriju svetovnega nazora. S sobotnega zbora kristjanov na Otočcu so prvič po letu 1990 spet prišla nekatera sporočila, ki budijo upanje, da vsaj del intelektualnega krščanskega zaledja razume izziv časa in da se bo ta del volilnega telesa bolj množično udeležil naslednjih volitev. Te bodo odločilne ali pa tudi ne. Mogoče bo treba počakati na tiste za njimi. A prišle bodo. Kajti središče problemov, s katerimi se sooča Slovenija, kljub velikim problemom v tej sferi ni ekonomija, temveč etika ali z drugimi besedami nedokončana tranzicija. Slovenija se kljub dobrim obetom na začetku namreč še vedno ni približala družbi, v kateri vlada temeljna pravičnost in kjer se državne institucije trudijo, da bi posamezniku omogočile enake izhodiščne možnosti in enaka merila pri presoji njegovih ravnanj. Zato je spopad s tranzicijskimi in predtranzicijskimi monopoli in poneumljanjem z več resnicami neizbežen, če želimo končno zaživeti normalnost, ki je bila v izhodišču vseh prizadevanj za samostojno in demokratično Slovenijo. In ta spopad bodo očitno prinesle te ali naslednje volitve. V nekem Nigerijskem časniku sem spomladi prebral moto, ki pravi, da je »misel hitrejša od puščice in resnica močnejša od laži.« Bo že držalo, sicer bi bila Nigerija še vedno kolonija, Slovenija pa provinca socialistične Jugoslavije."