Minila 104 leta od kronanja milostne podobe Marije Pomagaj
Slovenija | 04.09.2011, 15:13 Izidor Šček
Na Brezja pri Mariji Pomagaj je bila na angelsko nedeljo slovesna sveta maša ob prazniku kronanja milostne podobe. Somaševanje je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. V svojem nagovoru je dejal, da želi tako kot vsi zbrani romarji izprositi od Device Marije, da bi vsak naš začetek, rojstvo naše misli in naših občutkov, rojstvo naših besed in dejanj ter rojstvo naših odločitev in naših življenjskih sprejetij izhajalo iz Boga, kakor je rojena modrost in kakor je rojena Devica Marija.
„Naj vsem Bog, tudi našemu narodu nakloni, da bo vedno vsak začetek izšel iz Boga in za Boga. Vendar naše oko, ki strmi nad temi čudovitimi Božjimi deli, se zaustavlja še pri tolikih Božjih čudežih,“ je dejal nadškof Hočevar, ki je v nadaljevanju množico zbranih v Marijinem narodnem svetišču spomnil, da nas Marija vedno spremlja na naši poti.
„Ali smo prinesli bratje in sestre s seboj danes globoke in velike želje,“ je zbrane vprašal nadškof ter dodal, da so Brezje čudovit slovenski biser med planinami in dolinami, „med zavednim nebom in vodami.“ „Ta biser bo toliko bolj žarel, kolikor bomo mi ta biser naše duhovnosti in modrosti obiskovali s svojo vero, molitvijo, čaščenjem in zaupanjem. Tu na Brezjah je tisti biser, ki želi še lepše žareti in sicer po meri naše ljubezni in čaščenja. Ta biser žari v mnogoterih čudežnih, mavričnih barvah. Marija stoji tu in se odpravlja tudi danes na pot,“ je povedal beograjski nadškof Stanislav Hočevar in posebej naglasil, da nas lahko samo Marija, ki je „Mati novega Življenja“ notranje spravi.
Kronanje Marije Pomagaj
Krono, simbol zmagoslavja, katoliška cerkev podeli tudi tistim podobam, ki jih verni posebej častijo. Še preden je bila podoba Marije Pomagaj stara sto let, so se pred njo zgodile Marijinim častilcem in prosilcem tolike milosti, da je velik Marijin častilec škof dr. Anton Bonaventura Jeglič prosil Rim za dovoljenje, da bi smela biti kronana. Takole je pisal ljubljanski knezoškof spomladi, leta 1907: „Sveti Oče! V kraju Brezje, Mošenjske župnije Ljubljanske škofije leži svetišče preblažene Device, ki je pomoč kristjanov. To svetišče močno obiskujejo ne le verniki ljubljanske temveč tudi vseh sosednjih škofij ter tamkaj mnogoštevilno prejemajo sv. zakramente. Zato podpisani škof v svojem kakor tudi v imenu manjših bratov sv. Frančiška, katerim je izročena oskrba svetišča in božjepotnikov najponižneje in vroče prosi, da blagovoli Vaša Svetost slovesno kronanje podobe preblažene Device najblagohotnejše dopustiti vsem vernikom pa, ki bodo na dan kronanja ali med osmino v tem svetišču prejeli sv. zakramente ter po namenu sv. Očeta molili popolni odpustek podeliti.“
Sveti Sedež je prošnjo uslišal in prosilca samega pooblastil, da kronanje izvrši. Na angelsko nedeljo, 1. Septembra 1907, se je na Brezjah zbrala velika množica. Preko 30 tisoč romarjev je prišlo k slovesnosti kronanja. Marijo in Jezusa je z zlatima kronama okrasil škof Jeglič. Spremljalo ga je več kot sto duhovnikov. „Z obredom kronanja vladar simbolično izroči Mariji oblast nad narodom in ga zaupa njenemu varstvu. Ona je odslej varuhinja, zavetnica in kraljica naroda in dežele. Slovenci nismo imeli kralja, ki bi deželo izročil Mariji in jo razglasil za kraljico, imeli pa smo škofa s kraljevskim srcem, ki je to storil pred 100 leti, ko je bil slovenski narod še versko homogen in duhovno povezan na temelju krščanskih vrednot. Tedaj smo postali Marijin narod!“
V spomin na ta dogodek se na angelsko nedeljo v obilnem številu zbirajo Slovenci okrog svoje kronane Kraljice. Tudi danes je bilo slovesno. Prosimo ob današnjem prazniku, kot so prosili ob kronanju pred dobrim stoletjem: „Naj kronana Mati božja razliva blagoslov, milost in mir od Boga na našo duhovščino, vse ljudstvo in celo domovino.“
