Janez Rovan, oče trikraljevske akcije, ob 100 - letnici rojstva
Slovenija | 01.09.2011, 14:05
Na današnji dan pred sto leti se je rodil pobudnik Trikraljevske misijone akcije Janez Rován. Danes je tako imenovano trikraljevsko koledovanje najbolj razširjena dobrodelna akcija, namenjena podpori misijonskih dežel v sosednji Avstriji; pri nas je pobuda v organizaciji Misijonskega središča Slovenije zaživela po božiču 1994.
Janez Rován se je rodil 1. septembra 1911v Martinjáku pri Cerknici. Osnovno šolo je končal v Grahôvem, gimnazijo pa na Rádni pri Sevnici, kjer se je pridružil salezijancem. Bogoslovje je začel v Ljubljani in ga nadaljeva v Torinu, kjer je bil leta 1943 posvečen v duhovnika. Zatem se je vrnil v Ljubljano, ki jo je maja 1945 zapustil in odšel na Koroško. Tam je nekaj časa deloval v begunskih taboriščih, zatem pa je bil kaplan v podjúnskih župnijah. Po letu 1957 je bil vzgojitel v več domovih Mohorjeve družbe. Pozneje je kot dušni pastir deloval še v Št. Rupertu in Pliberku, nazadnje pa je bil hišni duhovnik v Karitasovem domu v Podgorjah. Po daljši bolezni ga je 22. aprila 1988, ko je bil na zdravlenju v Celovcu, Bog poklical k sebi.
Kot salezijanec je Janez Rován precej svojih moči namenil mladim. Zanje je ustanovil Marijino kongregacijo in oživil skavtsko gibanje med slovensko mladino na Koroškem. Z njim se je seznanil med krajšim bivanje na Opčinah pri Trstu. Mlade je spodbujal tudi h kulturnemu in športnemu delovanju. Najpomembnejša pa je njegova Trikraljevska misijonska akcija. Že leta 1946 je z ministranti, med katerimi so bili trije napravljeni v kralje, obiskal vse družine v župniji Žvabek, kjer je bil nastavljen za dušnega pastirja. Zbran denar je poslal misijonarjem v Indijo, živila in druge materjalne darove pa v begunska taborišča Lienz in Spittal. Tako je dal staremu običaju koledovanja, pri katerem so koledniki zbirali darove zase, nov smisel. Najprej so akcijo uvedle župnije na Koroškem, ki so jih vodili salezijanci. Po nekaj letih je pobuda pod vodstvom Dušnopastirskega urada zaživela v župnijah celovške škofije, pozneje pa so jo prevzele vse škofije v Avstriji. V letih po osamosvojitvi je Trikraljevska misijonska akcija zaživela tudi pri nas, zbrani darovi pa so namenjeni projektom slovenskih misijoarjev.
