VIDEO: Benedikt XVI. v Nemčiji: Berlin

Papež in Sveti sedež | 22.09.2011, 21:10 Marta Jerebič

Papež Benedikt XVI. je prispel v Berlin, prvo postajo svojega štiridnevnega obiska v Nemčiji. To je tudi državniški obisk. Srečal se je z zveznim predsednikom in kanclerko. V središču današnjega dneva je bil nagovor v zveznem parlamentu. Popoldne se je srečal še s predstavniki judovske skupnosti, zvečer pa je maševal na olimpijskem stadionu. V Berlinu se bo jutri srečal še s predstavniki islamske skupnosti.

10:30 Prihod na mednarodno letališče Berlin Tegel

To je papeževo 21. mednarodno potovanje. Častni vod ga je zato ob prihodu na berlinsko letališče pozdravil z izstrelitvijo 21-ih topovskih salv. Svetega očeta sta nato pozdravila nemški zvezni predsednik Christian Wulff in kanclerka Angela Merkel, celoten ministrski kabinet in cerkveni predstavniki.

11:15 Sprejem na gradu Bellevue

Uradna slovesnost ob papeževem prihodu je potekala na gradu Bellevue. Prvi ga je v imenu gostiteljev pozdravil nemški zvezni predsednik Christian Wulff: „Dobrodošli doma, sveti oče,“ je dejal Wulff in spregovoril o vlogi Cerkve v družbi. Kot je dejal, je Nemčija dežela, katere zgodovina in kultura je tesno prepletena s krščansko vero in bojem za to vero. Vendar pa danes v Nemčiji ta vera ni več sama po sebi umevna, kar se občuti ravno v Berlinu. Wulff je ob tem poudaril pomen delovanja Cerkve v družbi.

„Čeprav je to potovanje uraden obisk, sem nisem prišel kot drugi državniki to upravičeno storijo, da bi sledil določenim političnim ali gospodarskim ciljem, ampak da bi se srečal z ljudmi in govoril o Bogu,“ je o namenu svojega potovanja dejal Benedikt XVI. Nato je spregovoril o pomenu svobode v povezavi z vero. „Zvezna republika Nemčija je to, kar je danes, postala zaradi moči svobode, ki jo je oblikovala iz odgovornosti pred Bogom in drug pred drugim. To dinamiko potrebuje tudi sedaj, če se hoče razvijati v današnjih razmerah, zlasti v svetu, ki potrebuje korenito kulturno prenovo in vnovično odkritje temeljnih vrednot, na katerih je mogoče graditi boljšo prihodnost,“ je dejal papež in izrazil upanje, da bodo srečanja na različnih postajah njegovega potovanja, v Berlinu, Erfurtu, Eichsfeldu in Freiburgu nekoliko prispevala k temu.

O svobodi in veri

"Nasproti veri doživljamo rastočo brezbrižnost v družbi, ki pri svojih odločitvah vidi vprašanje resnice bolj kot oviro in daje zaradi tega prednost razmislekom o koristnosti," je dejal papež. Za naše sožitje pa je potrebna neka obvezujoča osnova, sicer vsak živi le še svoj individualizem. Vera je ena teh osnov za uspešno sožitje: 'Kakor vera potrebuje svobodo, tako tudi svoboda potrebuje vero.' Ta beseda velikega škofa in družbenega reformatorja Wilhelma von Kettelerja, čigar 200. obletnico rojstva letos praznujemo, je danes slej ko prej aktualna.

Svoboda potrebuje povezavo z višjo instanco. Da obstajajo vrednote, s katerimi ne sme nič in nihče manipulirati, je pravo jamstvo za našo svobodo. Človek, ki se zna zavezati resničnemu in dobremu, bo temu takoj pritrdil: svoboda se razvija le v odgovornosti do višjega dobrega. To dobro je samo za vse skupno; zato moram vedno gledati tudi na svoje bližnje. Svobode ni mogoče živeti v nepovezanosti.

Pri človeškem sožitju ni svobode brez solidarnosti. Kar naredim na račun drugega, ni svoboda, ampak krivdno ravnanje, ki krni druge in tudi mene samega. Zares svobodno se lahko razvijam le tedaj, ko svoje moči zastavim tudi za blagor svojih bližnjih. To ne velja le za zasebno področje, ampak tudi za družbo. Ta mora pa načelu subsidiarnosti manjšim strukturam dati zadosti prostora za razvijanje in biti obenem opora, da se bodo lahko nekoč postavile na lastne noge.

VIDEO: PAPEŽ JE PRISPEL V BERLIN

12:50 Srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel

Papež Benedikt XVI. in nemška kanclerka Angela Merkel sta se pogovarjala o dolžniški krizi, Evropski uniji in odgovornost politike in Cerkve do sodelovanja pri usmerjanju ljudi, medsebojnem sodelovanju in solidarnosti. Merklova je poudaril, da si Nemčije ne moremo predstavljati brez krščanskih vrednot, ki so globoko vtisnjene v kulturo in družbo same Nemčije.

16:15 Nagovor v Bundestagu

Benedikt XVI. je prvi papež v zgodovini, ki je nagovoril poslance v nemškem zveznem parlamentu. Čeprav je približno 100 poslancev bojkotiralo njegov govor, je njihova odsotnost ostala skoraj neopažena, saj so njihove sedeže zapolnili nekdanji poslanci.

VIDEO: PAPEŽ V BUNDESTAGU

VIDEO: PREDSEDNIK NEMŠKEGA PARLAMENTA POHODIL PAPEŽEV TALAR. NASMEŠEK MERKLOVE

Papež Benedikt XVI. je nagovor namenil razmisleku o temeljih pravne države. “Služiti pravu in bojevati se proti prevladi krivičnosti je in ostaja temeljna naloga politika,” je dejal papež in ob tem ugotovil, da je to, kar je resnično prav in pravično, danes čedalje težje spoznati. Benedikt XVI. ugotavlja, da načelo večine pri tem ne zadostuje.

Nato je spregovoril o naravnem zakonu, ki so ga razvili stoični filozofi in rimski pravniki. Odločilnega pomena je bilo, da so krščanski teologi zavrnili versko pravo in se postavili na stran filozofije, s čimer so kot veljaven pravni vir za vse prepoznali razum in naravo. Vprašanje temeljev prava je bilo s tem rešeno, pred približno pol stoletja pa je prišlo do dramatičnega preobrata. Naravno pravo se je začelo obravnavati kot izključno katoliški nauk, o katerem ni vredno govoriti zunaj katoliškega okolja. Namesto tega pa je prišlo do prevlade pozitivistične miselnosti, ki omejuje človeka oziroma ogroža njegovo človeškost – hkrati s tem se v Evropi pojavljajo skrajni in radikalni tokovi.

Benedikt XVI. je ob tem spregovoril o ekološkem gibanju, ki je v Nemčiji nastalo v 70-ih letih. S tem ni želel propagirati določene politične stranke, ampak le opozoriti na jezik narave ter s tem tudi na ekologijo človeka. Tudi človek ima naravo, ki jo mora spoštovati in je ne more manipulirati, kot se mu zazdi. Človek spoštuje naravo, ko sprejme samega sebe za tistega, kar je. Samo tako se uresničuje resnična človekova svoboda, je še dejal papež.

17:15 Srečanje z Judi

Benedikt XVI. se je po nagovoru v parlamentu srečal še s predstavniki judovske skupnosti v Nemčiji. Pri tem srečanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so bili navzoči nekateri škofje, ki so z zanimanjem prisluhnili besedam, ki jih je papež namenil narodu, ki je največ pretrpel v času nemškega nacionalsocializma. V imenu zbranih je papeža sprejel in pozdravil predsednik judovske skupnosti v Nemčiji Dr. Dieter Graumann.

Papež je na začetku nagovora spomnil na rast zaupanja med Judi in katoliško Cerkvijo, ki se mora krepiti še naprej. Zatem je omenil svoj obisk sinagoge v Kölnu pred šestimi leti, ko je rabin Teitelbaum dejal, da je spomin na žrtve holokavsta eden od nepogrešljivih stebrov, na katerih moramo graditi, če želimo graditi prihodnost, v kateri bo vladal mir. Po besedah papeža se nahajajo prav na kraju oziroma v stavbi, ki priča o temnih trenutkih nemške zgodovine, ki je ravno Judom iz vse Evrope povzročila toliko gorja. Tako je Nemčija za Jude po drugi svetovni vojni postala dežela „šoah“, kjer nihče ni žele bivati.

Benedikt XVI. je zatem spomnil še na pogrom nad Judi v kristalni noči v septembru leta 1938 in na stolnega prošta v Berlinu, ki jim je skušal pomagati. Po besedah papeža je bil nacistični režim zgrajen na zavračanju Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega Boga ... na zavračanju Kristusa in vseh, ki verujejo vanj. Namišljeno „vsemogočni“ Adolf Hitler je bil poganski mlaik, ki je želel stopiti na mesto svetopisemskega Boga, Stvarnika in Očeta vseh ljudi. Če nekdo zavrača Boga, bo začel zavračati tudi človekovo dostojanstvo. Česa vsega je zmožen tak človek, so pokazala koncentracijska taborišča v drugi svetovni vojni, je dejal papež.

V luči spominjanja na te dogodke je razveseljivo videti, da je judovska skupnost v Nemčiji znova zaživela. Razveseljivo je tudi, da se krepi sožitje med Judi in katoličani v duhu smernic, ki jih je začrtal drugi vatikanski koncil ter pozneje Janez Pavel II. Spomnil je na vrsto medverskih srečanj, ki poglabljajo medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Posebno pozornost je namenil krščansko-judovskemu srečanju v Nemčiji marca 2006, na katerem je sodeloval tudi kardinal Walter Kasper. Čeprav smo Judje in katoličani stoletja razlagali svetopisemsko besedilo vsak po svoje, danes spoznavamo, da je tudi na tem področju potreben dialog, če želimo utrditi vero in zaupanje v Boga, je dejal papež. Nagovor je sklenil z besedami, da smo Judje in katoličani skupaj odgovorni za izgradnjo boljšega sveta, ki ga brez duhovne dimenzije ne moremo doseči.

18:30 Maša na olimpijskem stadionu

Ob 18.30 se je na popolnoma zasedenem berlinskem olimpijskem stadionu začela evharistična daritev, na kateri so bili prisotni tudi najvišji predstavniki nemške vlade in parlamenta. Skrbno in hkrati preprosto pripravljeno bogoslužje je prevevalo ozračje hvaležnosti za papeževo prisotnost v tistem predelu Nemčije, kjer so desetletja ateistične vladavine pustile v ljudeh globoke sledi.

V Berlinu se je olimpijski stadion spremenil v veličastno svetišče, od koder se je dvigala ubrana pesem in molitev, kjer je bila jasno oznanjena Beseda življenja in so prisotni lahko doživeli tudi globoko zbranost. Ta je omogočila pretok življenjskega soka od vinske trte, ki je Jezus, v mladike, ki so verniki. In prav o Jezusovi primerjavi sebe s trto in vernikov z mladikami je spregovoril papež Benedikt XVI. Spomnil je, da je za mladiko življenjskega pomena njena povezanost s trto, od katere prejema življenje in samo v povezanosti z njo znotraj Cerkve, zmore obroditi želeni sad. Pa tudi mladike na isti trti si hkrati vzajemno pripadajo. Pri tem gre za živo, realno in nikakor idealno povezanost. V njej je prisoten tudi greh in je včasih istovetenje s Cerkvijo na težki preizkušnji. Vendar tudi v tem času, v katerem vladata nemir in brezbrižnost, kjer je toliko ljudi izgubilo življenjsko smer in oporo, Gospod prinaša odrešenje. Tam, kjer suša in smrt grozita mladiki, tja Kristus prinaša prihodnost, življenje in veselje.

Sveti oče je nato z navdušenjem je spregovoril o življenju, ki ga vsakdo, ki se osebno za to odloči, najde v Kristusu znotraj njegove Cerkve. „Cerkev je najlepši Božji dar“, je dejal in navedel misel sv. Avguština, da imamo Svetega Duha v meri svoje ljubezni do Kristusove Cerkve. Kdor veruje v Kristusa ima prihodnost, saj Bog daje življenje v izobilju. Ob koncu je sveti oče vse prisotne spodbudil k veselju, da pripadajo Kristusu v njegovi Cerkvi.

PETEK, 23. september 2011

9.00 Srečanje z muslimansko skupnostjo

Muslimanska skupnost v Nemčiji šteje med 4 in 4,5 milijona vernikov. Papež se je srečal s 15 predstavniki islamske skupnosti v Nemčiji.

Sveti oče je v nagovoru izrazil zadovoljstvo ob ugotovitvi, da se je v Nemčiji povečalo medsebojno spoštovanje in zaupanje med katoliško Cerkvijo in islamskimi skupnostmi. Papež je iz dejstva, da dajejo številne muslimanske družine od začetka sedemdesetih let naprej značilno podobo nemške dežele, poudaril nujnost medsebojnega spoznavanja in razumevanja. To je pomembno tako za mirno sobivanje kot za prispevek vsakega posameznika za skupno dobro družbe, v kateri živijo.

Benedikt XVI. je pokazal na številne muslimane, za katere je tudi v javnosti pomembna verska razsežnost življenja. »To pa je včasih razumljeno kot izzivanje za družbo, ki želi odriniti ta vidik na rob ali ga celo prestaviti na področje zasebne izbire posameznika. Katoliška Cerkev se zavzema za primerno priznanje izražanja verske pripadnosti v javnem življenju. Gre za zahtevo, ki ni nepomebna za pluralistično družbo. Ta je upravičena, vendar moramo biti pozorni, da se pri tem ohrani spoštovanje do drugega. Medsebojno spoštovanje namreč raste samo na podlagi obojestranskega soglasja glede neodtuljivih vrednot lastnih človeški naravi, predvsem nedotakljivosti dostojanstva vsake osebe.«

Sveti oče je razložil, da to zagotavlja nemška Ustava, ki je bila sicer sprejeta v času, ko je bila dežela večinsko krščanska, a je še vdno primerna tudi za današnjo pluralistično nemško družbo. »Mislim, da je razlog za to v dejstu, da so se v tistem času očetje temeljnega zakonodajnega dokumenta dobro zavedali, da morajo poiskati trdna tla, na katerih se bodo lahko prepoznali vsi državljani. Gotovo pri izdelavi tega dokumenta niso pustili ob strani svoje verske pripadnosti, saj je bil za mnoge med njimi krščanski pogled na človeka vir navdiha. Hkrati pa so vedeli, da se bodo morali soočiti z ljudmi drugih veroizpovedi ali celo neverujočimi. Skupno področje so našli v priznanju nekaterih neodtuljivih pravic, ki so lastne človeški naravi in so pred vsakršnim pozitivnim zakonom.«

Papež je na podlagi povedanega prišel do zaključka, da je možno rodovitno sodelovanje med kristjani in muslimani. »Na ta način prispevamo k ustvarjanju družbe, ki bo z več vidikov drugačna od tiste, ki nas je v preteklosti zaznamovala. Kot verniki lahko, po vsakemu lastnemu prepričanju, pomembno pričujemo na ključnih področjih družbenega življenja. Pri tem mislim naprimer na zaščito družine, utemeljene na zakonu, na spoštovanje življenja v vsakem trenutku njegovega naravnega poteka ali na prizadevanje za bolj razširjeno socialno pravičnost.

Na koncu je papež pokazal na pomen obhajanja Dneva premišljevanja, pogovora in molitve za mir in pravičnost v svetu. Ta bo 27. oktobra letos, 25. let po zgodovinskem sečanju v Assisiju, ki ga je pripravil njegov predhodnik blaženi Janez Pavel II. Benedikt XVI. je razložil pomen srečanja z besedami: »S tem srečanjem želimo na preprost način pokazati, da tudi verniki nudimo svoj poseben prispevek za ustvarjanje boljšega sveta. Ob tem pa priznavamo, da je za učinkovitost našega delovanja vedno bolj pomemben dialog in medsebojno spoštovanje.«

ČETRTEK, 22. september 2011

Rim

8:15 Odhod z rimskega letališča Ciampino

Berlin