Voditelj tradicionalistov na obisku v Vatikanu
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V Vatikanu se bo danes mudil voditelj tradicionalističnih katoličanov. Vrhovni predstojnik Bratovščine svetega Pija X., škof Bernard Fellay, se bo sestal s prefektom Kongregacije za nauk vere, kardinalom Williamom Levado. Predstojnik bratovščine v Nemčiji, Franz Schmidberger, je na njihovi spletni strani zapisal, da bodo na srečanju razpravljali o izidu pogovorov glede nauka v zadnjih dveh letih. Ti pogovori so se začeli leta 2009, ko je Vatikan preklical izobčenje njihovih škofov.
Bratovščina svetega Pija X. ni sprejela bogoslužne reforme niti nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej pa se ni strinjala z odpravo svete maše v latinskem jeziku. Ustanovitelj te skupnosti je bil škof Marcel Lefebvre, ki je leta 1988 v Švici brez soglasja Vatikana in kljub njegovim opozorilom posvetil štiri škofe. Te je nato tedanji papež Janez Pavel II. izključil iz katoliške Cerkve, januarja leta 2009 pa jih je papež Benedikt XVI. pomilostil.
To dejanje je v svetu sprožilo veliko neodobravanja, še posebej zato, ker je kmalu zatem v javnost prišla vest o izjavah enega od pomiloščenih škofov, Richarda Williamsona, ki je podvomil v holokavst. Britanski škof je v pogovoru za švedsko televizijo zanikal obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih; dejal je še, da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali le od 200 do 300 tisoč Judov, in ne šest milijonov.
Williamsonove trditve so sprožile burne odzive in kritike na račun Svetega sedeža, ta pa je ves čas polemike poudarjal, da holokavsta ne sme nihče zanikati ter da papež pred pomilostitvijo škofov ni bil seznanjen z Williamsonovim stališčem do holokavsta.
Omenjeni škofje so s preklicom izobčenja postali člani škofovskega zbora, ni pa še jasno, kakšno mesto bo imela bratovščina znotraj Cerkve. Tokratni pogovori bodo namenjeni tudi temu. Sicer pa je papež Benedikt XVI. že pred dvema letoma dejal, da je polno občestvo s člani bratovščine odvisno od resničnega priznanja učenja in avtoritete papeža ter 2. vatikanskega cerkvenega zbora.
