VIDEO: Spomin na 11. september 2001
Svet | 11.09.2011, 05:00 Marta Jerebič
Združene države Amerike se danes spominjajo 10. obletnice terorističnih napadov. Ameriška škofovska konferenca to obletnico obeležuje s spletno stranjo, ki prinaša pričevanja in zgodbe junaških mož in žena, ki so pred desetimi leti neposredno doživljali trpljenje in upanje.
Spletna stran z naslovom 'Katoliška Cerkev se spominja' prinaša video posnetke cerkvenih voditeljev, duhovnikov in laikov, ki pričujejo o izkušnjah bolečine in upanja zaradi katastrofe.
„Če bi moral povzeti 11. september, bi dejal, da je bil to čas, ko so ljudje to ljudstvo in svet učili, kako naj bodo močni in pripravljeni, da se žrtvujejo za druge,“ je povedal nekdanji newyorški nadškof kardinal Edward Egan.
„Bila je strašna tragedija, zločin, vendar veličasten dokaz poguma in pripravljenosti žrtvovanja sebe.“
Kardinal Egan se živo spominja trenutka zatem, ko so letala treščila v svetovni trgovinski center, ko ga je poklical takratni newyorški župan Rudy Giuliani in prosil, naj pomaga pri sprejemanju in tolaženju poškodovanih v bližnji bolnišnici svetega Vincencija. Opisuje, kako je aprila 2008 s papežem Benediktom XVI. obiskal točko nič, se srečal z družinami žrtev, prižgal svečko in molil. Na spletni strani je tudi pričevanje voditelja vojaških kaplanov v Združenih državah Amerike, generala z dvema zvezdicama, katoliškega duhovnika Donalda Rutherforda.
Zelo osebno sporočilo prinaša pisno pričevanje brooklynskega župnika monsinjorja Anthonyja Shermana, ki je vodil pogrebe župljanov, ki so umrli v napadu, med njimi gasilcev in žene, ki jo je poročil leto prej in je 10. septembra prišla povedat, da je noseča. „11. september nas je vse vodil prav v globine skrivnosti človeškega trpljenja, smrti in vstajenja. Odkrili smo, da ne moremo dobiti, ne poiskati vseh odgovorov na okrutnost, ki smo jo doživeli,“ piše monsinjor Sherman. „Z Božjo pomočjo pa smo izkusili tudi ceno človeške žrtve in to, da zmorejo naši bratje in sestre dokazati junaško ljubezen.“
Spletna stran prinaša tudi zgodbo Beverly in Thomasa Burnetta starejšega, katerih sin Thomas Burnett mlajši je pomagal strmoglaviti letalo, ki je bilo namenjeno nad Belo hišo, ter newyorškega gasilca Kennetha Zaveckasa, ki je ob sesutju dvojčkov izgubil 343 gasilskih kolegov.
Veleposlanik Diaz: bolj se zavedamo temeljnih svoboščin
Ameriški veleposlanik pri Svetem sedežu je ob tej obletnici za Radio Vatikan povedal, da se sedaj veliko bolj zavedajo temeljnih svoboščin, ki so jih imeli nekdaj za samoumevne. Miguel Diaz je bil v času napada na dvojčka v New Yorku profesor in dekan katoliškega območnega bogoslovja svetega Vincencija Pavelskega na Floridi. Na vprašanje, ali so ZDA po 10 letih spremenjeno ljudstvo, veleposlanik Diaz odgovarja: „Mislim, da smo se ob napadih 11. septembra bolj zavedli, kako dragocena je svoboda in kako dragoceno je, da stopiš na cesto brez strahu, da bi te kdo napadel, in brez nasilja in brez bomb, ki bi padale nate ali na tvoje otroke. Zato mislim, da je bil to trenutek, v katerem smo se močno zavedli teh temeljnih svoboščin, ki jih imamo včasih, vsak v danem trenutku, za samoumevne." Ameriško veleposlaništvo pri Svetem sedežu je v spomin na 11. pripravilo več dogodkov, med njimi niz okroglih miz za mlade z vsega sveta. Ameriški veleposlanik pojasnjuje, da je to zanje priložnost, da si izmenjajo poglede na to, kaj je sedanjost in kakšna naj bo prihodnost.
Točko nič leta 2008 obiskal papež Benedikt XVI.
Prostor, kjer sta nekdaj stala trgovinska dvojčka, je napolnjeval zvok violine. Papež Benedikt XVI. je ob prihodu na točko nič najprej pokleknil, nato prižgal svečo in prizorišče nedoumljivega nasilja in bolečine, kot ga je sam poimenoval, blagoslovil, svoje misli v spomin na tragičen dogodek 11. septembra 2001 pa ubesedil v molitvi:
„Bog miru, prinesi svoj mir na naš nasilni svet: mir v srcih vseh ljudi in mir med narodi na zemlji“. Papež se je v molitvi spomnil vseh, ki so umrli na tem kraju, v napadu na Pentagon in na letalu v Pensilvaniji. Omenil je ljudi, ki so ob tej tragediji priskočili na pomoč: gasilce, policiste, zdravstvene delavce, ter vse nedolžne žrtve, ki so se na ta dan zaradi dela ali drugih opravkov znašli na tem kraju, njihove sorodnike in druge preživele, ki so utrpeli poškodbe in bolezni.
Benedikt XVI. se je nato osebno srečal s skupino preživelih, reševalci in družinskimi člani žrtev, jim segel v roko in z njimi izmenjal nekaj besed. Za srečanje s papežem je zaprosilo več kot 1100 ljudi, ki so bili osebno prizadeti v tragediji. Izbranih je bilo 24, in sicer na osnovi žrebanja. 16 izmed njih je družinskega člana izgubilo, ko sta se porušila dvojčka, 8 jih je zastopalo preživele. „Potolaži nas, utrdi nas v upanju ter daj nam modrosti in poguma, da si bomo neutrudno prizadevali za svet, kjer bosta vladala resnični mir in ljubezen med narodi in v srcih vseh ljudi.“
