Gadafijev režim pred sesutjem

| 23.08.2011, 10:39

Režim Moamerja Gadafija, ki je 42 let vladal Libiji, je tik pred sesutjem. Uporniške sile so po šestih mesecih vstaje prodrle v središče glavnega mesta Tripoli in ga večinoma zavzele. Vlada je po besedah tiskovnega predstavnika Muse Ibrahima pripravljena na pogajanja s prehodnim nacionalnim svetom, vendar uporniki ostajajo previdni. Mednarodna skupnost medtem Gadafija poziva k mirni predaji oblasti.

Uporniki so ob podpori Natovih letal v noči na ponedeljek vstopili v Tripoli, kjer so naleteli na zelo šibak odpor Gadafijevih sil. Na mestnih avenijah se je začelo slavje, na tisoče ljudi je pozdravilo upornike, ki so v zadnjem tednu prodrli iz Misrate in gorovja Nasufa. Zastava nekdanje monarhije je že skoraj po vseh večjih libijskih mestih nadomestila zeleno zastavo Gadafijeve revolucije.

Kljub temu je dolgoletni libijski vodja svoje privržence prek državne televizije pozval, naj iz prestolnice preženejo upornike. Kje se Gadafi trenutno nahaja, ni jasno. Saboterji še niso uspeli zavzeti kompleksa Bab al Azizija, kjer se morda skriva. V boju za Tripoli je bilo po trditvah oblasti ubitih več kot 1300 ljudi, bolnišnice pa naj bi bile prenatrpane z ranjenci. Vladni predstavnik Ibrahim Musa je napovedal, da so pripravljeni sodelovati s Prehodnim nacionalnim svetom: "Prekinimo vse vojaške operacije in vojaško nasilje - naj Nato ukaže upornikom, da prenehajo, mi pa bomo to ukazali naši vojski. Potem lahko v miru začnemo pogajanja, ki naj jih s strani upornikov vodijo njihovi voditelji, z naše strani pa Moamer Gadafi. Potrebujemo ga, da nas bo vodil k miru in rešitvi iz tega."

Uporniki ostajajo previdni, njihov predstavnik Mahmud Džibrili pa opozarja, da boj še ni končan. "Dragi bratje in sestre, čeprav danes slavite, bi vas rad pozval, da si ne smete dovoliti maščevanja in uničevanja, mučenja in pobijanja tujcev ali zapornikov."

Po zgledu arabske vstaje

Upor proti režimu polkovnika Moamerja Gadafija se je začel sredi februarja, po uspešni vstaji v Tuniziji in Egiptu. Konec marca se je zdelo, da bo Gadafi z vojsko strl upor, saj je bil pred vrati osrednjega uporniškega mesta Bengazija. V tistem trenutku je zveza Nato izkoristila resolucijo Združenih narodov in vzpostavil območje prepovedi letenja, zatem pa začel bombardirati položaje vladajočih sil.

Nato, ki je v libijski vojni odigral ključno vlogo, je sporočil, da se mora zamenjava oblasti zgoditi mirno in brez maščevalnega nasilja. Generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen je dodal, da je Severnoatlantsko zavezništvo pripravljeno sodelovati z uporniki za dosego tega cilja. "Še naprej bomo nadzorovali vojaške enote in ključne objekte, kot to počnemo od marca. Če bomo ugotovili, da so Libijci ogroženi, bomo ukrepali sladno z mandatom OZN-a."

Dogajanje v Libiji je opogumilo tudi Sirijce. Na tisoče se jih je zgrnilo na ulice in z vzklikanjem opominjalo predsednika Bašarja al Asada, da bo 40-letna vladavina njegove družine naslednja diktatura, ki se bo zrušila.

Odzivi svetovnih voditeljev

Na dogajanje v Libiji prihajajo številni odzivi in pozivi k mirni predaji oblasti. Svet je enoten: Gadafi mora takoj priznati poraz. Evropska unija je v prizadevanjih, da bi Libija spet postala trdna in demokratična članica mednarodne skupnosti, upornikom zagotovila vso podporo. "To je zgodovinski trenutek za začetek svobode v Libiji. Gadafijev režim se bliža koncu, voditelja pozivamo, naj spoštuje voljo ljudstva in nemudoma odstopi ter s tem prepreči prelivanje krvi in trpljenje. Pot je odprta za svobodo in samoopredelitev Libije. Unija bo še naprej skupaj z mednarodno skupnostjo podpirala Libijo pri njeni demokratični in gospodarski obnovi, temelječi na družbeni pravičnosti, vključenosti in ozemeljski celovitosti," je sporočil tiskovni predstavnik Evropske komisije Olivier Bailly. Da je prišel konec za Gadafija, je iz Londona sporočil tudi britanski premier David Cameron. Po njegovem mnenju bi morala biti Gadafijeva prihodnost v rokah novih oblasti v državi. Napovedal je, da bo London kmalu odmrznil libijsko premoženje, ki ga je zasegel v sklopu sankcij proti dolgoletnemu režimu.

S počitnikovanja se je oglasil tudi predsednik ZDA Barack Obama, ki je je libijskemu voditelju sporočil, da se mora sprijazniti s tem, da države ne nadzira več. Upornike je pozval, naj pri ofenzivi na Tripoli spoštujejo človekove pravice, pokažejo vodstvo in ohranijo libijske institucije na poti v demokracijo. "V tem zgodovinskem trenutku mora tranzicijski nacionalni svet pokazati vodstvo, ki je potrebno za upravljanje države s prenosom oblasti, s spoštovanjem pravic ljudi Libije," je sporočil Obama.

Tudi Kitajska in Rusija sta dejali, da je čas, da se Gadafi vda volji ljudstva. Posebni odposlanec ruskega predsednika za Libijo Mihail Margelov pa je opozoril, da padec režima ne bo končal politične krize v državi, ki ima globoke korenine. Zatrdil je še, da bi Gadafi, ki ga uporniki še niso ujeli, lahko skušal pobegniti v tujino, pri čemer mu Rusija "pod nobenim pogojem" ne bi dala zavetišča.

Sicer pa podporo libijskim upornikom izražajo tudi v drugih državah; o sežiganju Gadafijevih slik poročajo z libijskih veleposlaništev v Atenah, Sarajevu in Kuvajtu.

Razvoj dogodkov v Libiji pozdravlja tudi slovensko zunanje ministrstvo. Slovenija je novi libijski oblasti pripravljena pomagati pri procesu tranzicije in obnove države.