Protikrizni dekret – stališče SSO
| 26.08.2011, 19:18 Matjaž Merljak
Prav gotovo je hvalevredno prizadevanje italijanske politike, tako v vladni večini kot s strani opozicije, da se čimprej reši hudo finančno stanje državnega dolga. Ta cilj je pomemben, zato da se zagotovi italijanskim državljanom in njih družinam ter še posebno mlademu rodu mirno in urejeno prihodnost.
Pri tem pa gre podčrtati nujnost po takih ukrepih, ki so pravični in spoštujejo posebnosti italijanske družbe in njenega teritorija. Pomemben dejavnik obeh sta narodne in jezikovne skupnosti, ki jih Italija priznava v 6. členu (zaščita narodnih in jezikovnih skupnosti) svoje Ustave. Pravice narodnih in jezikovnih skupnosti pa spadajo še v 2. (človekove pravice), 3. (enakopravnost) in 5. (upravna avtonomija) člen temeljnih ustavnih načel Republike Italije ter 3. člena Štatuta Dežele FJk.
Svet slovenskih organizacij, v tem smilu, izraža v tem smislu zaskrbljenost nad določenimi posegi, ki so vključeni v vladni protikrizni dekret, katerega te dni obravnava italijanski Senat. Gre za določila, po katerih bo prizadeta upravna avtonomija manjših pokrajin in občin. V to skupino uprav pridejo med drugimi v poštev tudi goriška in tržaška pokrajina ter kar nekaj občin na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Na področju obeh pokrajin in številnih malih občin živi slovenska narodna skupnost, ki ima v upravnih organih teh ustanov svoje predstavnike. Prav ti predstavniki so temeljno zagotovilo za učinkovito udejanjenje narodnih pravic ter uspešen družbeni razvoj. Neupoštevanje te stvarnosti s strani italijanske vlade in parlamenta bi pomenilo hud in krivičen udarec, ki bi utegnil porušiti težko vzpostavljeno ravnovesje političnega in upravnega predstavništva Slovencev v izvoljenih organih. Pri tem gre še upoštevati dejstvo, da italijanska zaščitna zakonodaja ne predvideva zagotovljenega predstavništva, ki si ga moramo Slovenci sami izvoliti.
Svet slovenskih organizacij želi podčrtati, da spada problematika krajevnih avtonomij, kjer živijo Slovenci, tudi v mednarodne pogodbe in določila, ki jih je po drugi svetovni vojni sprejela Republika Italija. Gre za londonski Memorandum, za Ozimski sporazum, za Okvirno konvecijo za zaščito narodnih skupnosti Sveta Evrope iz leta 1995 (italijanski Parlament jo je ratificiral leta 1997) in za Evropsko listino regionalnih in manjšinskih jezikov (Strasburg, 1992). Vsi ti dokumenti so tudi omenjeni v zaščitnem zakonu št. 38/2001 (člen 2). Obenem zakon izrecno nasprotuje spreminjanju upravnih meja v škodo slovenski narodni skupnosti (člen 21).
Svet slovenskih organizacij pričakuje, da bo italijanski parlament upošteval omenjeno zakonodajo, in specifiko Dežele Furlanije Julijske krajine ter njeno statutarno avtonomijo, predvsem kar se tiče področij, kjer živijo narodne in jezikovne skupnosti. V tem smislu gre upati, da bodo odpravljena določila po krčenju krajevnih avtonomij, kjer te skupnosti živijo.
Svet slovenskih organizacij obenem pričakuje s strani pristojnih oblasti Republike Slovenije in predvsem njene vlade in zunanjega ministrstva, da bodo na odgovornih mestih opozorili na hude težave, ki bi jih utrpeli Slovenci, če bi stopila v veljavo sedanja določila protikriznega dekreta.
Trst, 25. avgust 2011
Svet slovenskih organizacij
