Kardinal Rode in naškof Stres ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča: Alojzij Ambrožič se je dejansko prebudil

Slovenija | 27.08.2011, 12:03

„Ob smrti kardinala Ambrožiča se najprej z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo priklonim njegovemu spominu,“ je za naš radio povedal kardinal Franc Rode. Povedal je, da je bila smrt kardinala Ambrožiča nedvomno odrešitev, glede na bolezen, ki ga je pestila. „Tako rekoč, tak je moj vtis, se je prebudil,“ je v spominu na pokojnega kardinala Ambrožiča dejal Rode. Da se pokojnega kardinala Ambrožiča s hvaležnostjo spominja tudi ljubljanska nadškofija in celotna Cerkev na Slovenskem, pa je dejal ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres.

S kardinalom Ambrožičem sta se poznala še iz dijaških let. V spominu mu je ostal kot pameten in samozavesten fant, kar je bilo značilno tudi za njegovo družino. Kot teologa se ga kardinal Rode spominja po tem, da je v profesorskih vrstah še posebej izstopal po svoji izobraženosti in razgledanosti. Po koncilu se ga spominja kot teologa, ki je bil poln novih idej in načrtov, pa tudi kot nekoliko kritičnega do določenih stvari v Cerkvi. Zavzemal se je za to, da bi Cerkev v Kanadi ohranila izobraževalne programe in ustanove, kar pa se žal ni zgodilo. Cerkvene šole je kasneje prevzela država.

Rode je povedal, da je bil kardinal Ambrožič močno vraščen v anglo-saksonski svet, kar se je kazalo tudi v njegovem značilnem britanskem humorju in pragmatičnem pogledu na stvarnost. Kljub temu pa je bila slovenska medvojna in povojna problematika Ambrožiču zelo blizu. Spremljal jo je zelo od blizu. O Sloveniji je veliko bral in tudi pisal, pojasnjuje kardinal Rode in dodaja, da je bila njegova „povezanost s Slovenijo vedno zelo močna in zelo globoka. Se spominjam, ko je Slovenija postala samostojna, je z neverjetnim navdušenjem pozdravil ta slovenski korak. V Družini je takrat izšla ena njegova izjava, ki je po mojem ena najlepših, najtoplejših, navdušujočih izjav ali pozdravov novorojeni državi Sloveniji. Dejansko je Slovenija zelo veliko pridobila s kardinalom Ambrožičem zaradi vidnega mesta, ki ga je imel v Cerkvi in Kanadi. Zato bi lahko rekli, da ima Slovenija nedvoumno neki dolg hvaležnosti do kardinala Ambrožiča.“ Kardinal Rode je še dodal, da pri Ambrožiču ni bilo čutiti nikakršnega trenja med tem, da se je čutil popolnoma Slovenca in popolnoma Kanadčana.

Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je spomnil, da je kardinal Alojzij Ambrožič že kod 15-letnik moral pred totalitarnim komunizmom ob koncu 2. svetovne vojne zapustiti domovino. Ostal je namreč brez doma in domače hiše. Ko je postal duhovnik torontske nadškofije se je, po besedah Stresa, dejavno vključil v kanadsko cerkveno življenje. Pri tem je užival polno zaupanje blaženega papeža Janeza Pavla II. „Vrhunec njegovega pastoralnega delovanja je bil nadvse uspešen svetovni dan mladih v Torontu leta 2002, katerega se je zadnjič udeležil tudi papež Janez Pavel II,“ je dejal nadškof Stres. „Kardinal Ambrožič si je prizadeval za poglobitev krščanske duhovnosti med duhovniki in verniki ter utrditev pripadnosti Katoliški Cerkvi in njenim temeljnim vrednotam. Katoliška Cerkev v Sloveniji in državljani Slovenije se ga bomo spominjali zaradi njegove neomajne slovenske narodne zavednosti, ki jo je ohranjal pri vseh svojih visokih službah v Cerkvi v Kanadi,“ še dodaja ljubljanski nadškof.