Varčevalno naravnan proračun

| 25.08.2011, 16:11 Petra Stopar

Vlada načrtuje zelo varčevalen proračun, proračunski primanjkljaj pa se bo po sedanjih načrtih znižal na 3,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je dejal minister za finance Franc Križanič, gre za eno bolj korenitih varčevanj v zgodovini neodvisne Slovenije, zato so pogajanja z ministrstvi burna. Osnovni razrez po politikah naj bi bil sprejet že na naslednji seji vlade. Ministri so dali tudi soglasno podporo kandidatu Jerneju Sékolcu za slovenskega člana arbitražnega sodišča.

Z obema proračunoma naj bi država utrdila javne finance. Z njim želi primanjkljaj do leta 2013 spraviti v okvir Pakta o stabilnosti in rasti oziroma pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Kot pravi finančni minister Franc Križanič, je sprejeti proračun za 2012 odločno previsok glede na cilje konsolidacije javnih financ, zato ga bo treba znižati. Ob predpostavki, da bo državni zbor septembra sprejel rebalans letošnjega proračuna, se bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto po sedanjih načrtih znižal s 4,6 na 3,25 odstotka BDP. S tem naj bi bil tudi javnofinančni primanjkljaj že zelo blizu dovoljeni zgornji meji v paktu o stabilnosti in rasti. Ta je pri treh odstotkih BDP, Slovenija pa je v svojem programu stabilnosti načrtovala, da bo v meje pakta prišla leta 2013. Križanič glasovanje v DZ o rebalansu letošnjega proračuna pričakuje na septembrski seji, za predloga sprememb proračuna za 2012 in proračuna za 2013 pa je cilj 1. oktober.

Okvir varčevanja Slovenije v prihodnjih letih bo odvisen tudi od usode glasovanja o petih novih ministrih, na katero je predsednik vlade vezal zaupnico.

Novi ukrepi za prihodke

Obravnavali so tudi predlog zakona o davčnih blagajnah, s katerim želi finančno ministrstvo zagotoviti učinkovitejši nadzor nad gotovinskim poslovanjem in predlog zakonske novele o preprečevanju omejevanja konkurence. Vlada si z davčnimi blagajnami - običajnim blagajnam bo dodan modem, ki bo sporočal podatke Dursu - obeta vsaj vsaj 45 milijonov dodatnih prilivov. „Ta varno in zanesljivo beleži vsako transakcijo z gotovino in informacije pošilja neposredno v baze podatkov o davčnih zavezancih. Dogajalo se je namreč, da so različni gospodarski subjekti, ki poslujejo z gotovino, prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali. Glavni sektorji, na katere ciljajo pripravljavci zakona so gostinstvo, trgovina, tudi kmetijstvo. Pri slednjem je izvzeta menjava, kjer kmetje prodajajo lastne pridelke.“

Vlada sicer načrtuje še dva nova ukrepa za povečanje prilivov v državno blagajno. To je prenovljena informatizacija Dursa, iz česar vlada pričakuje 200 milijonov več prihodkov v proračun. Ponovno pa je na mizi tudi davek na nepremičnine. "Zakon je napisan, vprašanje je kdaj in s kakšnim tempom ga uvesti," je dejal minister Križanič. Država bi v tem primeru tudi subvencionirala nakup tehnologije. Kolikšen znesek bi prispevala, pa bo odvisno tudi od razprave v državnem zboru, je dejal Križanič.

Davčne blagajne le parcialni ukrep?

Nepovezani poslanci zavračajo namige nekaterih medijev o vnaprejšnji podpori vladnim predlogom ministrskih kandidatov in rebalansu proračuna. Kot je ponovil vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič, „se bodo o morebitni podpori odločili, ko bodo seznanjeni z imeni kandidatov in z vsebinskimi načrti vlade za v prihodnje.“

V SLS pričakujejo, da bo vlada pri obravnavanju rebalansa proračuna za naslednje leto upoštevala dejstvo, da so potrebni konkretni ukrepi na področju zaposlovanja v javni upravi. „Država je preprosto predraga. V teh dveh letih se na tem področju ni zgodilo nič razen številnih besedičenj o varčevanju, medtem ko številke kažejo povsem drugačno sliko. Za plače javnih uslužbencev gre vsak mesec okrog 290 milijonov evrov, kar letno pomeni nepojmljive 3,5 milijarde proračunskih odhodkov“, je zapisal Radovan Žerjav. V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so kritični do uvedbe davčnih blagajn. Državo pozivajo k celovitemu reševanju problematike sive ekonomije. Pri tem izrecno poudarjajo, da mora stroške davčnih blagajn v celoti plačati država. Obrtniki menijo, da je uvedba davčnih blagajn parcialen ukrep, saj bi rešil le davčne utaje v obliki brisanja podatkov v prihodkih. Prav tako ukrep ne rešuje problema neizdajanja računov in ne rešuje davčnih utaj tistih, ki delajo na črno.

Jernej Sekolec primeren za slovenskega arbitra

Vlada je soglasno podprla Jerneja Sekolca za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Kot je po seji vlade sporočil minister za pravosodje Aleš Zalar, so kandidaturo Jerneja Sekolca podprli, „ker gre za vrhunskega pravnega strokovnjaka, ki uživa izjemen ugled tako v mednarodni kot domači strokovni javnosti.“ Svoje mnenje bo vlada posredovala predsedniku Danilu Türku, ta pa bo v ponedeljek prejel še mnenje sodnega sveta. Kandidat bo sicer v državnem zboru moral dobiti podporo večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Enega arbitra bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, tri pa bosta državi izbrali s seznama uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija. Na Hrvaškem se postopki za izbiro arbitra še niso začeli; o tem bo najverjetneje tik pred začetkom arbitražnih postopkov odločala vlada v Zagrebu.