Ambulanti za nezavarovane obišče vse več propadlih podjetnikov

Sociala | 08.08.2011, 11:20 Petra Stopar

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji brez obveznega zdravstvenega zavarovanja približno 5200 ljudi. Nezavarovane osebe lahko v primeru zdravstvenih težav obiščejo njim namenjeni ambulanti, ki delujeta v največjih slovenskih mestih, Ljubljani in Mariboru. Poleg tujcev in brezdomcev njun prag prestopi vse več propadlih podjetnikov. Zdravniki, med njimi tudi specialisti, v ambulantah delajo prostovoljno. Ena od pogostih težav so zapleti ob napotitvah bolnikov na nadaljnje preglede.

Spekter uporabnikov ambulant za nezavarovane vse širši

Mariborsko ambulanto je v letošnjem prvem polletju obiskalo nekaj več kot 200 oseb, ki so večinoma prišle večkrat. Sicer pa ambulanto letno obišče med 400 in 500 ljudi, med njimi je večji del brezdomcev in Romov, je dejal Boštjan Cvetič iz mariborske Karitas, ki je tudi ustanovila ambulanto. Med obiskovalci pa se po njegovih besedah pojavljajo nekatere nove skupine ljudi, o katerih pred šestimi leti ob ustanovitvi ambulante niso niti razmišljali. Sprva so bili pri njih predvsem brezdomci in Romi, pozneje so prišli še tujci in migranti. V zadnjem času pa prihajajo tudi samostojni podjetniki, ki ne morejo več plačevati prispevkov, tako da je spekter uporabnikov vedno širši, pojasnjuje Cvetič.

Podobno ugotavljajo tudi v ljubljanski ambulanti. Kot je na novinarski konferenci Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva dejal njen vodja Aleksander Doplihar, v letošnjem prvem polletju beležijo za 10 do 12 odstotkov večji obisk ambulante kot lani, ko so opravili okoli 10.000 storitev za okoli 1200 bolnikov. Število po njegovih besedah narašča predvsem zaradi propadlih obrtnikov in podjetnikov.

Medicinska sestra v omenjeni ambulanti Tatjana Goričar ob tem dodaja, da gre za generacijo srednjih let, starih med 40 in 50 let. Med njimi je po njenih besedah tudi veliko ljudi iz propadlih gradbenih podjetij. Še vedno prihajajo tudi ljudje brez stalnega prebivališča pri nas, med njimi tudi izbrisani, in Romi, čeprav so si ti večinoma status že uredili, je za STA pojasnila Goričarjeva.

Jeseni po njenih besedah pričakujejo veliko otrok, ki bodo ob vpisu v šolo prišli na preventivni zdravniški pregled. Kot pravi, skoraj ni države na svetu, iz katere ne bi kdo obiskal njihove ambulante.

Med obiskovalci ambulant za nezavarovane najpogostejše bolezni, značilne za marginalne skupine

Tako v mariborski kot v ljubljanski ambulanti pojasnjujejo, da so med obiskovalci najpogostejše bolezni, ki so značilne za marginalne skupine. Gre za pljučna obolenja, sladkorne bolezni, težave, povezane z alkoholom in kajenjem, ter posledično boleznimi srca in ožilja ter boleznimi jeter.

V obeh ambulantah se srečujejo s težavami ob napotitvah bolnikov na nadaljnje preglede. Kot pojasnjuje Cvetič, so jim na ministrstvu za zdravje namreč dejali, da napotnic ne smejo pisati. Da lahko bolnikom pomagajo na ambulantnem nivoju, na sekundarnega pa jih ne smejo pošiljati, pravi tudi Goričarjeva. Ob tem se sprašuje, kako naj, denimo, ugotavljajo prisotnost tuberkuloze, če nimajo začetnih analiz in slikanja. Tako pri njih še vedno vztrajajo s pisanjem napotnic.

V ljubljanski ambulanti za nezavarovane prevladujejo starejši zdravniki

Vsi zdravniki v obeh ambulantah za nezavarovane delujejo prostovoljno, v mariborski jih je 18, v ljubljanski pa 40. Med njimi so tudi specialisti z različnih področij, tako da bolnike, ki potrebujejo oskrbo na sekundarni ravni, napotijo predvsem k njim.

Kot pojasnjuje Goričarjeva, v ljubljanski ambulanti, ki jo vodi upokojeni zdravnik Doplihar, prevladujejo predvsem starejši zdravniki, ki so prav tako upokojeni ali pa tik pred upokojitvijo. Med njimi pa je tudi nekaj mlajših, ki sicer dežurajo na urgenci, prav tako se za prostovoljno delo odloči kak študent medicine, pravi Goričarjeva.

V mariborski ambulanti prostovoljno delujeta tudi laborantka in prevajalka za albanski in romski jezik, v ljubljanski ambulanti pa prostovoljno deluje še deset oseb, med njimi so medicinske sestre in farmacevti ter tudi študentje.

Sicer pa je tako v ljubljanski kot v mariborski ambulanti zaposlena po ena medicinska sestra, v ljubljanski sta zaposleni še socialna delavka in delno čistilka.

V ambulanti ljudje prinašajo neporabljena zdravila

Mariborsko ambulanto je leta 2005 ustanovila mariborska Karitas, letno po navedbah Cvetiča porabijo dobrih 30.000 evrov.

Ljubljansko pa so leta 2002 ustanovili Zdravstveni dom Ljubljana, Mestna občina Ljubljana (MOL), Župnijska Karitas Štepanja vas ter Slovenska filantropija. Večino sredstev za delovanje ljubljanske ambulante tako po besedah Goričarjeve prispeva MOL, in sicer okoli 40.000 na leto. Nekaj stroškov za vzdrževanje krije Zdravstveni dom Ljubljana, sredstva za administrativne potrebe priskrbi Slovenska filantropija, Karitas pa med drugim kupi potrebne vitamine, nekatera zdravila, kreme in podobno, vsako leto pa priskrbijo tudi kak aparat, pojasnjuje Goričarjeva.

Tako v ljubljanski kot v mariborski ambulanti nekaj potrebnih zdravil kupijo, nekaj pa jih, ker jih niso porabili, prinesejo ljudje. Tako lahko v ambulantah prihranijo nekaj stroškov. Zdravila pregledajo farmacevti, predpisujejo pa jih zdravniki, poudarjajo v ambulantah in tako zavračajo očitke o spornosti tovrstnega početja.

V Sloveniji nezavarovanih okoli 5200 oseb

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo pri nas ob polletju zadnje leto brez obveznega zdravstvenega zavarovanja okoli 5200 ljudi. Lani v tem času jih je bilo eno leto brez zavarovanja okoli dva tisoč manj. Na ZZZS predvidevajo, da število narašča zaradi gospodarske krize. Da se to pozna tudi pri večjem obisku v ambulanti za osebe brez zavarovanja, je dejal tudi Doplihar.

Natančnega podatka o nezavarovanih osebah pri nas na ZZZS sicer ne poznajo. Kot so pojasnili za STA, podatke o številu oseb, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, spremljajo četrtletno. Pri tem podatek Statističnega urada RS o številu državljanov s prebivališčem v Sloveniji primerjajo s podatkom o zavarovanih osebah v svojih evidencah. Izračun je tako le približen, saj vanj niso zajete osebe, ki so se odselile v tujino, pa v Sloveniji niso odjavile prebivališča, pojasnjujejo.

Obveznega zdravstvenega zavarovanja si tako po podatkih ZZZS kljub njihovim pozivom ne uredi okoli dva promila prebivalcev. Na zavodu zato načrtujejo povečanje aktivnosti za vključitev teh oseb v obvezno zdravstveno zavarovanje s pogostejšim pošiljanjem pozivov, če pa se osebe ne bodo odzvale, jih bodo v zavarovanje prijavili po uradni dolžnosti. Po njihovih domnevah se nekatere osebe ureditvi zavarovanja izmikajo, nekateri pa se zaradi starosti ali socialnega položaja pri tem tudi preprosto ne znajdejo.

Kot pojasnjujejo na ZZZS, pri vključevanju oseb, ki izpolnjujejo pogoje, v obvezno zdravstveno zavarovanje sodelujejo tudi z ambulantami za nezavarovane osebe.

Občine plačujejo osnovno zdravstveno zavarovanje za 40.380 prebivalcev

Zdravstveno zavarovanje je pri nas pravica in dolžnost vseh, ki izpolnjujejo pogoje za to, saj si lahko obvezno zdravstveno zavarovanje uredi vsak, ki je v Sloveniji legalno, poudarjajo na ZZZS. Za tiste, ki nimajo lastnih sredstev in nikogar, ki bi ga bil dolžan preživljati, prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje plačuje občina, v kateri prebiva.

Slovenske občine so tako po podatkih ZZZS ob letošnjem prvem polletju plačevale prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje za 40.380 zavarovancev (podatki ne vključujejo po njih zavarovanih družinskih članov). Od marca 2009, ko so občine plačevale ta prispevek za 56.432 prebivalcev, se je število z izjemo konca leta 2010 ves čas zmanjševalo.

Kako v prihodnje urediti zdravstveno varstvo za nezavarovane?

Ambulante za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja po ocenah ZZZS niso nepotrebne, a so anomalije v sistemu. Zato bi jih bilo treba postaviti v okvir javnega zdravstvenega sistema.

Da je treba najti način, kako bi nezavarovane vključili v ta sistem, poudarja tudi Doplihar. Doplihar podpira predlog o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga predvidevajo smernice za nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020, ki jih je Ministrstvo za zdravje predstavilo julija. Po njegovih navedbah namreč ljudje z nizkimi dohodki zelo hitro prenehajo plačevati ta dodatek in - kljub temu da imajo osnovno zavarovanje - pridejo po pomoč v ambulanto za nezavarovane.

V omenjenih smernicah pa, kot opozarja Doplihar, rešitve za nezavarovane ni. Nujna medicinska pomoč je sicer vsem zagotovljena po zakonu, a tu ne gre samo za nujno pomoč, temveč tudi za kronično zdravljenje bolnikov, poudarja Doplihar.