Joža Šeligo - ob stoletnici rojstva

Slovenija 03. 08. 2011, 14:25

V Preserju pod Krimom se je 3. avgusta 1911 rodil pesnik Joža Šeligo. Ob njegovi stoletnici rojstva so se „pozabljenega“ pesnika pred dnevi spomnili na Radiu Slovenija z literarnim portretom na tretjem programu. Nekaj pozornosti so mu namenili tudi v monografiji Župnija Preserje skozi čas, ki je izšla pred tedni ob tristoletnici župnijske cerkve sv. Vida v Preserju.

Joža Šeligo je bil rojen v družini manjšega trgovca Josipa in Terezije, rojene Ule v Preserju. Po štirirazrednici v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na slavistiko in nadaljeval s študijem prava, ki ga zaradi težkih socialnih razmer ni končal. Pesmi je začel pisati že v gimnazijskih letih in jih objavljal v dijaškem rokopisnem glasilu „Škorec“. Kot študent je bil med drugim tehnični urednik akademskega glasila „1551“ in ustanovni član Slovenskega kluba, ki je nasprotoval tako katoliški kot komunistični strani. Kulturno se je udejstvoval tudi v domačem kraju, kjer so ga poznali kot nadarjenega pevca in igralca. Po smrti matere je bil nekaj časa domači učitelj pri Auerspergovih na Turjaku, nato pa je več let živel v Ljubljani brez stalne zaposlitve. Leta 1936 je začel objavljati pesmi v Ljubljanskem zvonu in Sodobnosti. Decembra 1939 se je poročil z rojakinjo Ano Žitko iz Kamnika pod Krimom, ki mu je rodila dve hčeri. Z družino je krajši čas bival v Stražišču pri Kranju, kjer se je zaposlil kot gozdni delavec. Medtem je v samozaložbi izšel njegov pesniški prvenec „Cesta“, v katerem je zbral osemindvajset že objavljenih in devet novih pesmi. Ko je Joža Šeligo dobil službo pri železniški direkciji v Ljubljani, se je v začetku 1941 vrnil z družino v Kamnik pri Preserju. Zaradi pomanjkanja, negotovosti in osebnih stisk je v letih pred drugo svetovno vojno zbolel na živcih; bolezen je počasi napredovala in v napadu depresije je 10. junija 1941 končal življenje.

Šeligova zbirka Cesta ni doživela pretiranega odmeva. Ohranilo se je tudi več proznih besedil, vendar je bil predvsem pesnik. Drago Šega je o njegovi poeziji zapisal: „Šeligova lirika je z večine intimnega značaja: določajo ga v prvi vrsti tragika brezdomstva, in človekove osamljenosti med ljudmi; erotično doživetje, ki nastopa zdaj kot klica življenjskega upanja, najpogosteje pa kot resignacija, obtežena z zavestjo usodne strtosti; in naposled misel na mrtvo mater, ki se bolj in bolj določno veže s pesnikovo željo po smrti.“

Joža Šeligo - Križ ob cesti