Pred petindvajsetimi leti se je poslovil France Gorše
Slovenija
Na današnji dan leta 1986 je na Golniku umrl kipar in grafik France Gorše. Čeprav je v umetnika dozorel že v domovini, je večino zrelih let preživel na tujem. Zato so se ga tudi ob 25. obletnici njegove smrti spomnili onkraj meja domovine. V Svečah na Kroškem, kjer je preživljal jesen življenja, so minulo soboto pripravili simpozij, na katerem so o njem spregovorili njegovi sopotniki, poznavalci njegovega umetniškega dela, prijatelji in občudovalci.
France Goršè je bil doma iz Zamosteca pri Sodražici. Kiparstva se je učil v Ljubljani pri Alojzu Répiču in v Zagrebu pri Ivanu Méštroviću. Že leta 1930 je razstavljal na beneškem bienalu. Pred vojno se je dodobra uveljavil v domovini, kjer je odprl tudi kiparsko šolo. Po vojni je najprej živel v Trstu, nato v Clevelandu in New Yorku, kjer je ustvarjal s precej let mlajšima slikarjema Mirkom Zupančičem in Jožetom Vodlanom. Slednji je med drugim pripovedoval o Goršetovi predanosti umetnosti. Dan je običajno začel z obiskom svete maše. Pogosto je bral Sveto pismo iz katerega je črpal ideje. V njegovem življenju sta se prepletala molitev in umetniško ustvarjanje. Gorše sam je svoj poklic jemal kot posvečeno delo; bil je nekakšen duhovnik umetnosti. V zrelih letih je pripovedoval: "Z dušo in telesom živim samo za umetnost... Obogatiti hočem slovensko kulturo, tako z verskimi kot svetnimi motivi, saj se tudi skozi življenje to dvoje nenehno prepleta... Vse, kar ustvarjam, globoko doživljam in to mi je v največjo tolažbo in dopolnilo. Za versko občutje sem bil vzgojen že v domači družini in vera me še zdaj osrečuje. Prosim Boga, da bi mu mogel do zadnjega diha služiti s svojo umetnostjo, kajti to je področje mojega pričevanja, izžarevanja..."
Gorše se je v sedemdesetih letih želel vrniti v domovino. ker ga ta ni sprejela, se je naselil v Svečah na Koroškem. Tam so ga sprejeli za svojega. Bližnja soseda Alenka Weber Inzko je je povedala, da je bil njegov prihod na Južno Koroško posebno bogato darilo. V razpadajoči mežnariji je uredil galerijo, poleg pa uredil Vrt slovenskih umetnikov. Za njegovo domačijo zdaj skrbi Slovensko prosvetno društvo Kočna, ki je ob letošnji obletnici smrti pripravilo simpozij v Goršetovi galeriji. Začeli so ga z obletno mašo, ki jo je v tamkajšnji župnijski cerkvi daroval Jože Kopeinig. O umetniku so med drugim spregovorili Odeta Gorše, Travica Maleš Grešak, Ivo Jevnikar, Verena Koršič, Andrej Smrekar, Drago Štoka. Marija Inzko Jože Vodlan ...
Če povzamemo Goršetov umetniški opus, lahko rečemo, da je v lesu, bronu, glini in kamnu upodabljal like slovenskih mož, kmetov, mater, svetopisemskih oseb in križeve pote, kjer ni pozabil na petnajsto postajo. Njegovo umetniško roko je vodila globoka vera in otroško zaupanje v Marijo.
