VIDEO: Ozadje SDM 3 – Janez Pavel II. sozavetnik letošnjega SDM

Cerkev po svetu | 12.08.2011, 07:00 Marta Jerebič

Blaženi Janez Pavel II., ustanovitelj Svetovnih dni mladih, je tudi sozavetnik letošnjega svetovnega dneva mladih v Madridu.

Janez Pavel II. se tako pridružuje drugim zavetnikom svetovnega dneva mladih v Madridu, med katerimi so: Terezija Avilska, Ignacij Lojolski, Frančišek Ksaver in Janez od Križa. Tako bo edini Nešpanski zavetnik tega dogodka.

Po prvem svetovnem dnevu mladih v Rimu, je Janez Pavel II. vodil še 9 drugih mednarodnih srečanj mladih z vsega sveta, in sicer v Buenos Airesu, Komposteli, Čenstohovi, Denverju, Manili, Parizu, Rimu in Torontu.

Zgodba o uspehu gre okrog sveta – kako je Janez Pavel II. zasnoval SDM

Rim v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V neopazni stranski ulici blizu trga Sv. Petra se je skupina mladih redno srečevala ob molitvi in pogovoru. Pogosto se jim je pridružil tudi takratni podpredsednik Papeškega sveta za laike nemški škof Paul-Josef Cordes. V tamkajšnji cerkvi sv. Lovrenca (San Lorenzo) se je rodila ideja.

Papež Janez Pavel II. je vernike povabil v Rim, da bi v letu 1983/84 skupaj praznovali Sveto leto odrešenja, s katerim so obeležili 1.950 obletnico smrti Jezusa Kristusa. V povezavi s tem praznovanjem je bilo veliko dogodkov pripravljenih tudi posebej za mlade. V cerkvi sv. Lovrenca so začeli razmišljati, kako bi iz enkratnega srečanja lahko ustvarili nekaj stalnega. Dela v »ozadju« so se mladi lotili skupaj s škofom Cordesom … 

Leta 1984 se je več kot 300.000 mladih z vsega sveta odzvalo na papeževo povabilo in prišlo v Rim na trg Sv. Petra na mednarodni jubilej mladih na cvetno nedeljo. Že takrat je bilo iskanje namestitev glavni logistični izziv: ko so rimske mestne oblasti v zadnjem trenutku prepovedale postavitev velikega šotorišča za mlade goste, se je 6.000 družin spontano odločilo, da bodo mlade gostili v svojih domovih.

Poleg škofov, ki so se pogovarjali z mladimi, sta se srečanja udeležila tudi Mati Tereza (1910–1997) iz Kalkute in brat Roger (1915–2005) iz Taizéja. Medtem ko so v baziliki Sv. Petra obhajali mašo, so mladi v koloseju molili križev pot.

Odziv je bil navdušujoč in na večer pred cvetno nedeljo jih je papež Janez Pavel II. takole nagovoril: »Kakšen čudovit prizor, da ste v tem trenutku zbrani tukaj! Kdo pravi, da je današnja mladina izgubila smisel za vrednote? Ali je sploh res, da na mlade ne moremo več računati?« Papež je mladim zaupal simbol: velikanski lesen križ, ki je kasneje postal znan kot Križ svetovnega dneva mladih.

Leto mladih

Razmišljujoč o trditvi, da se na mlade ne more več računati, se je papež Janez Pavel II. odločil, da bo srečanje z mladimi več kot le enkraten dogodek. Mladi, ki so se zbirali v omenjeni cerkvi sv. Lovrenca in Papeški svet za laike so razmišljali podobno kot papež.

Ko je Organizacija združenih narodov leto 1985 razglasila za Mednarodno leto mladih, so se v Rimu odločili: v tistem letu bodo organizirali še eno srečanje mladih z vsega sveta s papežem. Časa je bilo malo in organizatorji so začeli delati s polno paro.

Na papeževo povabilo se je odzvalo več kot 250.000 mladih, ki so na cvetno nedeljo leta 1985 prišli v Rim. Neposredno pred srečanjem, 31. marca 1985, je papež mladim vsega sveta napisal pismo. Glavna tema je bila odgovornost vseh generacij za prihodnost: »Odgovornost za današnjo resničnost in njene različne oblike je predvsem pri odraslih. Vam pripada odgovornost za tisto, kar bo nekoč skupaj z vami postalo resničnost; to pa je stvar prihodnosti.« 

Teden dni po srečanju z mladimi je papež Janez Pavel II. na presenečenje mnogih razglasil ustanovitev Svetovnega dneva mladih kot rednega srečanja. V velikonočnem sporočilu Mestu in svetu dne 7. aprila 1985 je zapisal: »Prejšnjo nedeljo sem se srečal s sto tisoči mladih; njihovo veselo navdušenje se me je zelo dotaknilo. V želji, da bi se ta čudovita izkušnja ponovila v prihodnjih letih in da bo vpeljano mednarodno srečanje na cvetno nedeljo, ponovno potrjujem svoje prepričanje: mladi se soočajo s težavno, a hkrati vznemirljivo nalogo: spreminjanje osnovnih mehanizmov, ki spodbujajo egoizem in zatiranje v odnosih med narodi, in ustvarjanje novih struktur, ki bodo usmerjene k resnici, solidarnosti in miru.«

V božičnem nagovoru kardinalskemu zboru dne 20. decembra 1985 je papež ponovil svoje prepričanje, da mora Svetovni dan mladih postati vsakoletno srečanje: »Gospod je posebej blagoslovil to srečanje (na cvetno nedeljo), zato bo v prihodnjih letih praznovanje svetovnega dneva mladih na cvetno nedeljo potekalo v sodelovanju s Papeškim svetom za laike.«

Prvi svetovni dan mladih

Rodila se je zgodba o uspehu, ki je pritegnila svetovno pozornost, saj je napredovala tako zmagoslavno. Prvi dejanski svetovni dan mladih so v Rimu praznovali na cvetno nedeljo leta 1986. Ponovili so ga leta 1987, od takrat pa se svetovni dan mladih praviloma praznuje vsaki dve leti v eni izmed svetovnih prestolnic. V vmesnih letih se svetovni dan mladih vsako leto praznuje na cvetno nedeljo v Rimu in obenem tudi na ravni posameznih škofijah po vsem svetu. 

Leta 1987 so se mladi z vsega sveta srečali v Buenos Airesu v Argentini: milijon udeležencev je papež Janez Pavla II. takole nagovoril: »Rad bi ponovil, kar sem vam povedal na prvi dan svojega pontifikata: da ste vi papeževo upanje, upanje Cerkve.« Papež je mlade prosil, naj bodo pri graditvi sveta ustvarjalni: »Na ta način gradite civilizacijo življenja in resnice, svobode in pravice, ljubezni, sprave in miru.«

Pod vtisom teh izkušenj je papež v Posinodalni apostolski spodbudi O krščanskih laikih (Christifideles laici)2 z dne 30. decembra 1988 eno od poglavij posvetil tudi mladim: »Cerkev ima mladim veliko povedati in mladi imajo veliko povedati Cerkvi. Obojestranski dialog mora biti iskren, jasen in srčen, da bi ustvaril prijazno okolje za izmenjavo med generacijami in da bo za Cerkev in civilno družbo vir bogastva in mladosti.« Naslednje leto je okrog 600.000 mladih priromalo v Santiago de Compostela v Španiji . Janez Pavel II. jih je vprašal: »Zakaj ste tukaj vi, mladi iz devetdesetih let dvajsetega stoletja? Ali ne zato, ker v sebi čutite duha tega sveta?« 

Po padcu berlinskega zidu

Leta 1991 je milijon in pol mladih prišlo na svetovni dan mladih v poljsko mesto Czestochowa. Po padcu železne zavese je bila za mlade iz vzhodne Evrope to prva priložnost, da so se tovrstnega mednarodnega srečanja lahko neovirano udeležili. »Mladi z vzhoda in zahoda Evrope – stara celina računa na vas, da boste pomagali zgraditi to skupno hišo, od katere pričakujemo prihodnost solidarnosti in miru … Za dobrobit prihodnjih generacij bo nujno, da bo nova Evropa zgrajena na temeljih tistih duhovnih vrednot, ki določajo najgloblje bistvo njene kulturne tradicije.«

Leta 1993 se je pol milijona mladih srečalo s papežem Janezom Pavlom II. v Denverju v ZDA. Z odra, katerega ozadje je bilo gorovje Rocky Mountains, je papež mlade takole nagovoril: »Ne potlačite svoje vesti! Vest je naše resnično srce in svetišče, kjer smo sami z Bogom … Ne bojte se iti na ulice in na javna mesta … Zdaj ni čas, da bi se sramovali Evangelija … Ne bojte se zbežati iz udobnih in rutinskih načinov življenja in sprejeti izziva, da bi Kristusa oznanjevali v moderni prestolnici.«.

Najbolj množično srečanje doslej je bilo leta 1995 v Manili na Filipinih: štiri milijone mladih je pozdravljalo papeža, ko je pozival k sočutju do sočloveka: »Ali za dobrobit drugih želite dajati sebe, svoj čas, svojo energijo in svoje talente? Ste zmožni ljubezni? – Če ste, potem lahko Cerkev in družba pričakujeta velike stvari od vsakega izmed vas.«

V Parizu se je leta 1997 na svetovnem dnevu mladih zbral skoraj milijon mladih. Janez Pavel II. jih je pozval, naj bodo žive priče: »Vaše potovanje se ne konča tukaj. Čas se ne bo ustavil. Nadaljujte po cestah sveta, po cestah človeštva in ostanite združeni v Kristusovi Cerkvi!« 

Na poti v Nemčijo

Jubilejno leto 2000 je postalo jubilejno tudi za svetovni dan mladih. Skoraj dva milijona mladih sta se zbrala v Rimu. Papež je mladim romarjem zaupal: »Svoje misli namenjam tudi mladim iz drugih Cerkva, ki so nocoj tukaj: svetovni dan naj bo še ena priložnost za medsebojno spoznavanje in za skupno prošnjo Svetemu Duhu za dar popolne edinosti vseh kristjanov!«

Dve leti kasneje se je v Torontu v Kanadi zbralo 800.000 mladih. Papež je mlade pozval, naj pomagajo oblikovati prihodnost vsega človeštva: »V veliki katedrali v Kölnu častijo relikvije Sv. treh kraljev, Modrih z Vzhoda, ki so sledili zvezdi, ki jih je vodila h Kristusu. Kot romarji svoje duhovno potovanje v Köln začenjate danes. Kristus vas tam pričakuje na 20. svetovnem dnevu mladih!«

Novo obdobje – Benedikt XVI.

Svetovni dan mladih v Kölnu leta 2005 je bil prvi po smrti papeža Janeza Pavla II. Njegov naslednik papež Benedikt XVI. je pobudo svojega predhodnika nadaljeval, s čimer svetovni dan mladih ostaja sestavni del življenja vesoljne Cerkve. Papež Benedikt XVI. je pri nedeljski maši 1.200.000 mladih takole nagovoril: »Vem, da si prizadevate za velike stvari in da se želite zavezati graditvi boljšega sveta. Dovolite, da to vidijo tudi drugi, da to vidi svet, saj je to točno tisto pričevanje, ki ga svet pričakuje od učencev Jezusa Kristusa; na ta način in predvsem skozi vašo ljubezen, bo svet lahko odkril zvezdo, ki ji sledimo kot verniki.«

V Sydney v Avstraliji je tri leta kasneje poromalo 400.000 mladih, ki jih je papež Benedikt XVI. presenetil z vprašanjem: »Kaj pa boste vi zapustili prihodnjemu rodu? Ali vaša življenja gradite na trdnih temeljih, gradite nekaj, kar bo ostalo? Ali živite vaše življenje tako, da dajete prostor Svetemu Duhu sredi tega sveta, ki hoče pozabiti na Boga, ali ga celo zavrača v imenu lažne svobode? Kakšno dediščino boste zapustili mladim, ki bodo prišli?« Od mladih se je poslovil z besedami: »Napočil je trenutek, da si povemo zbogom, ali rajši, na svidenje! Upam, da se bomo videli čez tri leta. Svetovni dan mladih 2011 bo v Madridu v Španiji. Do tistega trenutka molimo drug za drugega in pred svetom veselo pričujmo za Kristusa.«