Grški protesti | (foto: ARO)
Je dogovor za Grčijo dosegljiv?
Svet |
V Bruslju se bodo danes srečali voditelji držav članic evroobmočja. Prvi mož Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je pred tem voditelje pozval, naj izboljšajo verbalno disciplino in v kriznih časih govorijo isti jezik. Potem, ko je z udeležbo oklevala nemška kanclerka Angela Merkel, se je vendarle odločila, da se bo izrednega vrha udeležila. V nasprotju z grškim finančnim ministrom Venizelosom, je mnenja, da možnosti za sprejetje rešitve, ki bi končala grško dolžniško krizo, jutri niso velike.
Da bo do dogovora o svežnju pomoči za Grčijo prišlo je izrazila tudi Francija. Vendar Merklova, ki se te dni sooča z ostrimi očitki, da s svojo politiko ne prispeva k reševanju krize v evroobmočju, ampak jo še povečuje, meni, da se na vrhu ne bo zgodilo nič spektakularnega. O tem smo se pogovarjali z ekonomistom Bernardom Brščičem. Sam meni, da je sprejem ukrepov možen in da je ravno Francija s svojimi bankami najbolj vpeta v grško krizo, zato je tudi najbolj zainteresirana za njeno rešitev. V nasprotnem primeru:"Če bi prišlo do scenarija, za katerega se sam zavzemam, to je nadzorovani bankrot Grčije, bi verjetno morale francoske banke zabeležiti odpise reda velikosti 30 milijard evrov" To pa bi jih pahnilo v insolventnost.
Kritičen je tudi do poziva prvega moža Evropske centralne banke, ki poziva k verbalni disciplini. Meni namreč, da to ni dovolj. "Gre za problem zanikanja realnosti, da politične elite v Evropi mečejo sebi in državljanom pesek v oči, češ da je vse vredu." Merklova je pred srečanjem povedala, da njena vlada pospešeno dela na tem, da bi jutri predstavili program, ki bo poslal jasno sporočilo na trge. Brščič meni, da Grčija ne bo zmogla odplačati svojih dolgov, zato je pri programu zanj "Ključno naliti čistega vina, da gre primarno za krizo Grčije in ne za krizo območja evra in da bi bilo najpametneje sprožiti nadzorovan bankrot Grčije."
Kot je znano, sta Berlin in Evropska centralna banka v navzkrižju, ker Merklova vztraja, da pri drugem svežnju pomoči sodelujejo zasebni investitorji in da bremena ne nosijo le davkoplačevalci. Grčijo trenutno nad gladino drži 110 milijard evrov vreden paket pomoči s strani držav območja z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. A da Grčija ne bi padla pod gladino, bo potrebovala še en sveženj pomoči. Po mnenju nekaterih bi bankrot Grčije lahko sprožil celo novo svetovno gospodarsko krizo.
