Škof Jamnik: Otto von Habsburg je bil tesno povezan z dogodki slovenske samostojnosti

Slovenija | 16.07.2011, 00:10

Na Dunaju bodo danes pokopali najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja ter nekdanjega evropskega poslanca Otta von Habsburga, ki je na svojem domu na Bavarskem umrl 4. julija v starosti 98 let. V imenu Slovenske škofovske konference se bo pogrebne svete maše v dunajski stolnici, in pokopa v kapucinski grobnici cesarjev udeležil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

Za von Habsburgom so pripravili štiri pogrebne slovesnosti. Prva je bila v kraju Pöcking na Bavarskem, kjer je von Habsburg umrl, v ponedeljek, 11. julija, pa še v Münchnu. V sredo, 13. julija, je sledila žalna slovesnost v avstrijskem romarskem središču Marijino Celje, nato pa danes, 16. julija, še na Dunaju.

V dunajski kapucinski grobnici, v kateri so pokopani habsburški vladarji, bodo Otta von Habsburga in njegovo soprogo položili k zadnjemu počitku. Posmrtne ostanke Regine von Habsburg so na Dunaj prepeljali iz kraja Veste Heldburg v nemški zvezni deželi Turingija.

Zahvala in spomin ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika na Otta von Habsburga

Cesarski naslednik Otto von Habsburg, sin blaženega Karla von Habsburga, je bil tesno povezan z dogodki slovenske samostojnosti. Konec devetdesetih let, ko so bile v Sloveniji prve demokratične volitve, seje v Evropskem parlamentu zavzemal za samostojno državo Slovenijo.

Ko sem bil tajnik ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Alojzija Šuštarja, ga je Otto von Habsburg večkrat obiskal, vendar najpomembnejša sta bila dva obiska leta 1991. Prvi obisk je potekal januarja, kmalu po decembrskem plebiscitu in takrat se je z nadškofom Šuštarjem zadržal v daljšem pogovoru. Otto von Habsburg je tedaj posebej izpostavil pravico slovenskega naroda do samostojnosti, saj je ocenil, da nekdanja Jugoslavija ne more obstajati, ker je temeljila na totalitarnem komunističnem sistemu. Prav tako je izpostavil, da mnogi visoki politiki, ki so imeli pomembne položaje v partijskih strukturah Jugoslavije in Slovenije, ne bodo naklonjeni tem zgodovinskim spremembam, saj bodo s tem izgubili zelo pomembne privilegije in politične pozicije.

Kot človek evropskega formata je dobro poznal dogajanje v Vzhodni Evropi. Ko so začeli propadati komunistični sistemi, se je zgodila tako imenovana implozija komunizma, ki se je sesul vase v vsej praznini in nihilistični dekadenci. Ob tem je Otto von Habsburg poudaril, da je ta prehod nepredvidljiv, zato je potrebno storiti vse, da ne bi prišlo do velikih žrtev, vojne in medsebojnega uničevanja. V januarskem pogovoru je nadškofu Šuštarju obljubil tudi vso pomoč in podporo Sloveniji na poti do samostojnosti.

Njegova obljuba in podpora je imela v tistem času in tudi pozneje velik zgodovinski pomen, saj je imel Otto von Habsburg odlične povezave z vsemi evropskimi voditelji, pa tudi širše po svetu. Njegova podpora in osebno prijateljstvo z nadškofom Šuštarjem sta se posebej potrdila 6. julija 1991, ko je vodil prvo delegacijo Evropskega parlamenta, ki se je dlje časa zadržala v pogovoru z nadškofom Šuštarjem. Po desetdnevni vojni za Slovenijo so bili dogodki nepredvidljivi, predvsem pa je bila največja težava v tem, ker so visoki politiki, ki so pripadali prejšnjemu komunističnemu sistemu, zagovarjali določeno obliko konfederacije nekdanje Jugoslavije. To so bile ovire, na katere sta takratna vlada in parlament odgovarjala z jasno trditvijo, da »Jugoslavije ni več«, kot je tudi po plebiscitu leta 1991 zelo jasno dejal dr. Jože Pučnik.

Otto von Habsburg se je tudi po osamosvojitvi Slovenije srečeval z nadškofom Šuštarjem ter z osebno zavzetostjo in prijateljstvom do naše države prispeval vse, kar je bilo v njegovi moči, da je prišlo tudi do mednarodnega priznanja leta 1992. Posebnega pomena je bilo priznanje s strani Svetega sedeža 13. januarja 1992.

Ko se poslavljamo od cesarskega naslednika Otta von Habsburga, lahko posebej poudarimo:

• Bil je velik prijatelj Slovenije in je v procesu demokratizacije in nastanka samostojne države odigral eno ključnih vlog, saj je imel v takratni evropski politiki viden vpliv.
• Bil je velik osebni prijatelj nadškofa Šuštarja, kar dokazuje tudi korespondenca ter uradni in prijateljski obiski.
• Hvaležen sem, da sem ga mogel nekajkrat osebno srečati, kajti bil je velik človek, preprost in poln upanja. Verjel in živel je tisto, kar je govoril, in je bil pravi vizionar.
• Osebno je bil globoko veren in ko je bil na obisku, je želel biti tudi pri sveti maši.
• Evropsko unijo je videl predvsem v njenem izvoru, ki je medsebojno povezovanje, prizadevanje za mir in spravo med narodi, zavzemanje za temeljne vrednote človeškega dostojanstva, temeljnih pravic, dialoga, sprave, prizadevanja za skupno dobro, pluralnost in spoštovanje prava ter svode na področju verovanja.

Otto von Habsburg je bil človek, ki je Evropi in Sloveniji veliko podaril. Njegova dediščina je oporoka in naročilo, naj si prizadevamo za demokratično in pluralno družbo, ki temeljni na vrednotah. Evropa ne more zaživeti, če bo pozabljala na svoje krščanske korenine, iz katerih raste in so jedro njene identitete.

V Sloveniji smo hvaležni za tega velikega človeka, ki nam je bil v naporni poti do demokracije zgled, kako lahko živimo iz svoje identitete samo takrat, če smo trdni v sebi, če smo spravljeni s seboj in z drugimi, ustvarjamo prostor dialoga, medsebojnega spoštovanja, poslušanja in preprostosti, ki izvira iz notranje svobode in globoke, pristne osebne vere.

Ob slovesu tega velikega Evropejca in prijatelja Slovenije naj bo to slovo spodbuda, da bi v Evropi in Sloveniji zaživeli bolj odgovorno. Naj bo tudi spodbuda za bolj velikonočno krščanstvo, da bi prinašali radost in upanje, bili prepričani v dobro ter preganjali vsakršne sovražne misli in predsodke, ki so ovira do bolj pristnih odnosov.