Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Sebastjan Erlah (foto: ARO)
Sebastjan Erlah

Od petka do petka: 15. - 22. julij 2011

| 24.07.2011, 07:18 Matjaž Merljak

Medijski zakon, rebalans proračuna, stresni testi evropskih bank, med katerimi sta bili tudi obe največji slovenski banki – Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna Banka Maribor – so teme, ki so bile v tem tednu zelo vroče. Ob tem ne smemo pozabiti na pogreb najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja, Otta von Habsburga, ki je bil zelo pomemben za Slovenijo. Pa tudi na športnem področju, predvsem nogometu, je bilo pestro. Poleg uvrstitve Maribora v tretji predkrog kvalifikacij za ligo prvakov in Olimpije v naslednji krog kvalifikacij za evropsko ligo, moramo omeniti presenečenje v Kranju, kjer so nogometaši Triglava v prijateljski tekmi na kolena spravili nekdanjega nemškega prvaka Wolfsburg.

Cerkev

Na Dunaju v stolnici svetega Štefana so pokopali Otta von Habsburga, najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja. Umrl je 4. julija, star 98 let. Pokopan je v cesarski grobnici v kapucinski cerkvi skupaj z njegovo soprogo. Pogreba se je udeležilo veliko evropskih državnikov in predstavnikov kraljevih družin. V imenu Slovenske škofovske konference se je pogreba udeležil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Za naš radio je ob slovesnosti povedal, kako pomemben je bil Otto von Habsburg za Slovenijo. „Še posebej letos, ko obhajamo dvajseto obletnico samostojne države Slovenije, se ga s hvaležnostjo spominjamo, saj je prav v času osamosvojitve večkrat obiskal Slovenijo in nadškofa Šuštarja. Poudaril je kako pomembno je, da Slovenija zares gre v samostojnost pogumno z vero v Boga stvarnika zgodovine.“

V Strunjanu so blagoslovili novi križ. Stal naj bi na pečini nad morjem že leta 1600. Njegov blagoslov je le eden od dogodkov ob praznovanju 500-letnice cerkve Marije od Prikazanja v Strunjanu. Blagoslov so pričeli z molitvijo rožnega venca pred Najsvetejšim. Sveto mašo je daroval koprski škof Metod Pirih. Svetišče v Strunjanu je nastalo v 13. stoletju, ko so benediktinci postavili majhno kapelo sv. Marije. Leta 1463 je bila cerkvica prenovljena. Po Marijinem prikazovanju leta 1512 pa so zgradili novo. V Strunjanu je še posebej živahno na predvečer velikega šmarna, ko se je pred skoraj 500 leti dvema domačinoma prikazala Marija. V spomin in zahvalo za ta dogodek, vsako leto pripravijo slovesno sveto mašo in procesijo s podobo Marije.

V uršulinskem samostanu v Mekinjah trenutno biva le sedem sester. Objekt je za vzdrževanje mnogo predrag, zato ga bodo prodali. Po nekaterih ocenah naj bi vrednost samostana znašala dobre štiri milijone evrov. Zaenkrat ni znano, kdo ga bo kupil. Kot je za naš radio povedala s. Mateja Koršič, provincialna predstojnica uršulink, je odločitev za prodajo samostana zorela več let. Uršulinke si sicer želijo, da bi zgradba z novim lastnikom ohranila svoj pomen za okoliške prebivalce. Omenjeni samostan je sicer najstarejši samostan sester klaris na Kranjskem. Postavljen je bil leta 1300. Uršulinke so ga kupile leta 1902 in v njem leto pozneje odprle ljudsko šolo.

Politika

Vlada je pripravila rebalans proračuna. Ta predvideva za 9 in pol milijarde evrov odhodkov in približno osem milijard evrov prihodkov. Po besedah finančnega ministra Franca Križaniča, se prihodki povečujejo izrazito hitreje od dohodkov, zato bo proračunski primanjkljaj znašal približno 1,7 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Križanič meni, da bi bila gospodarska rast brez tajkunske krize triodstotna. Vlada v predlogu rebalansa proračuna predvideva tudi dodatnih 250 milijonov evrov za povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb. To pomeni, da bo deleže v državnih družbah še povečevala, kar je v javnosti že naletelo na kritike. Križanič, je poudaril, da je pričakovati državno dokapitalizacijo Adrie Airways, medtem ko naj bi pri dokapitalizaciji NLB sodelovali predvsem zasebni vlagatelji. Križanič je še zatrdil, da država ne more pustiti finančnemu sistemu, da se zamaje. A do rebalansa proračuna je bil za naš radio kritičen ekonomist Bernard Brščič, ki je prepričan, da je trenutni vladi uspelo nemogoče „V slabih treh letih je javni dolg podvojila. Letošnje leto bomo končali s 46 odstotki javnega dolga v BDP. Javni dolg znaša 16 milijard evrov. Vsak dan ustvarimo za 6,5 milijona evrov novega dolga. Tako, da so obeti za slovensko fiskalno politiko izredno mračni.“ Minister Križanič je ob predstavitvi rebalansa letošnjega proračuna zatrdil, da ta ne bo neposredno prizadel državljanov.

Vlada je obravnavala tudi dokument nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020. Minister Dorjan Marušič je na konferenci po seji vlade povedal, da je vlada dokument potrdila in ga zadolžila za njegovo uresničitev. Predlagane spremembe financiranja zdravstvenega sistema predvidevajo ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo splošne participacije, katere višina bo vezana na višino prihodka posameznika. Premier Borut Pahor je povedal, da so reformo uredili tako, da bi lahko vsi, ne glede na socialni status, prišli do enake kakovosti in dostopne storitve. Z nadgradnjo zdravstvenega sistema se obetajo tudi spremembe na področju košarice pravic, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako naj bi iz košarice izvzeli nekatere pravice, ki sodijo med socialne, črtali bi se v nekaterih primerih tudi nenujni prevozi ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.

Državni zbor je na zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami obravnaval zakon o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o trgovini z orožjem med letoma 1990 in 1994. Po besedah predlagateljev iz vrst Zaresa, SD-ja in LDS-a je njegov namen dostop do ključnih dokumentov za razčiščenje t.i. Orožarske afere. Podporo predlogu zakona je napovedala večina poslanskih skupin. Ob tem bo SDS vložila dopolnilo, ki bi omogočilo razkritje še nekaterih pomembnih dokumentov. Poslanec SD Dušan Kumer je glede oborožitve povedal, da je po njegovem očitno, da...v slovenski javnosti obstaja močan dvom, da pri tem ni šlo samo za pomoč, ampak tudi za nelegalno trgovino z orožjem in vojno dobičkarstvo posameznikov. Vinko Gorenak pa je v imenu poslancev SDS poudaril, da za umik oznak tajnosti z orožarskih dokumentov zakon sploh ne bi bil potreben. Orožarsko afero je označil za „drevo življenja“ leve politične opcije in dodal, da nihče ne taji, da je trgovina z orožjem obstajala, vendar legalna.

Poslanke in poslanci so na seji potrdili tudi novo ustavno sodnico. To je postala Dunja Jadek Pensa. Predlagal jo je predsednik republike Danilo Türk. Novoimenovana ustavna sodnica, ki bo na položaju za devetletni mandat nasledila Jožeta Tratnika, je že zaprisegla pred državnim zborom.

V prvem branju je padel je tudi zakon o medijih, ki ga je predlagala nekdanja Zaresova ministrica za kulturo Majda Širca. Poslanke in poslanci so ga zavrnili z 39 glasovi proti. Za jih je glasovalo 38. Tako je zakonodajni postopek končan. Najbolj sporen za poslance je bil svet za medije, ki ga je predvideval zakon. Nasprotniki zakona so menili, da bo ta okrepil politične pritiske na medije. Na spornost zakona je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Podprli so jo tudi v Združenju novinarjev in publicistov. Kot je za naš radio povedal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar, je vesel, da je zakon padel, saj so se za to zavzemali. Po njegovem mnenju se ga ni dalo niti amandmirati. Ob tem je dodal, da če bo prišlo do poprave zakona, naj se poslanci raje lotijo popravljati nekaterih členov obstoječega zakona.

Gospodarstvo in družba

Mineva leto dni, odkar je Slovenija uradno postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem prepričan, da je bila včlanitev uspešen korak h krepitvi prepoznavnosti in ugleda Slovenije v mednarodnih odnosih. Organizacija je februarja letos objavila prvo ekonomsko poročilo o Sloveniji po njenem vstopu, s svojimi priporočili pa je naletela na različne odzive.

Minule dni so bili znani rezultati stresnih testov evropskih bank. Med njimi sta bili tudi največji dve slovenski banki, Nova Ljubljanska banka in Nova kreditna banka Maribor. Kot je opozoril Janez Šušteršič s koprske fakultete za management, rezultat NLB-ja ni dober, je pa zadovoljen z rezultatom NKBM. Spomnil je, da bi največja slovenska banka brez spomladanske 250-milijonske dokapitalizacije razpolagala z manj kot štirimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala.

Razmere v štajerskem gospodarstvu so vse bolj nevzdržne. Zato so v Zvezi svobodnih sindikatov za jesen napovedali množičen shod v Mariboru. V sindikatu opozarjajo, da se delavci v podjetjih, ob težavah, premalo zavedajo svojih pravic,. To pa s pridom izkoriščajo delodajalci. Po besedah sekretarja podravskega Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Martina Dularja menijo, da bo, če bo šlo tako naprej, Maribor postal grobišče gospodarstva. Po njegovih besedah bodo za organizacijo shoda angažirali celotno Zvezo svobodnih sindikatov.

Kobilarno Lipica je v minulih dneh ponovno pretresel pogin konj. S povsem enakimi simptomi, kot marca je namreč zbolelo pet konj, za dva je bilo obolenje usodno. Stanje ostalih treh konj se je že normaliziralo. O dogodku je vodstvo Kobilarne nemudoma obvestilo Policijsko upravo v Kopru kot tudi pristojne inšpekcijske službe in Veterinarsko upravo. Direktor kobilarne Tomi Rumpf je prepričan, da vzroki za obolenje ne tičijo v sistemu oskrbe, varstva, krmljenja ali sledljivosti. Spomnimo, da je Vurs marca potrdil, da so bile živali zastrupljene; kako ali s čim, pa ni znano.

Šport

V minulih dneh je bilo najbolj pestro na nogometnih igriščih. Nogometaši Maribora so v povratni tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v gosteh premagali luksemburški Dudelange s 3:1. Tako so se prebili v tretji krog, saj so na prvi tekmi v Mariboru slavili z 2:0. Mariborski trener Darko Milanić je bil z igro svojih varovancev zadovoljen. Že v naslednjem krogu pa Mariborčane čaka veliko bolj kakovostni tekmec. To je izraelski Maccabi iz Haife, ki je v dveh tekmah premagal Borac iz Banja Luke.

V povratnih tekmah drugega predkorga evropske lige sta se v gosteh pomerili ekipi Olimpije in Domžal. Olimpija je gostovala na Irskem pri Bohemiansu, ki ga je v Stožicah premagala z 2:0. Tokrat so na irskem igrali neodločeno 1:1, in se tako uvrstili v naslednji krog kvalifikacij. Njihov nasprotnik bo dunajska Austria. Domžale pa so gostovale na Hrvaškem pri Splitu. Tekmo so dobili domačini s 3:1. Tako so se Domžale poslovile od nadaljnjega tekmovanja.

Zanimivo je bilo tudi v Kranju. Gorenjski nogometni prvoligaš Triglav je namreč na prijateljski tekmi gostil nemškega prvoligaša Wolfsburg, ki je pred dvema letoma osvojil tudi naslov nemškega prvaka. Triglav je goste presenetil in jih spravil na kolena. Rezultat je bil 1:0 za kranjčane.

Polona Hercog je z uvrstitvijo v finale teniškega turnirja v Palermu na lestvici WTA pridobila še eno stopničko in je zdaj na rekordno visokem 36. mestu. Hercogova je sicer v finalu morala priznati premoč izkušeni Španki Anabel Medini Garrigues, ki je zmagala s 6:3 in 6:2. Velik skok je naredila Nastja Kolar. Komaj 17-letna Celjanka se je prejšnji teden na WTA-turnirju v Bad Gasteinu uvrstila v četrtfinale, kar ji je prineslo napredovanje s 309. na 256. mesto. Blaž Kavčič je z uvrstitvijo v četrtfinale turnirja v Bastadu skočil z 79. na 76. mesto. Njegova rekordna uvrstitev je 72. mesto, ki ga je dosegel prejšnji mesec.

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...