Od petka do petka: 8. - 15. julij 2011

| 17.07.2011, 07:12 Matjaž Merljak

Minuli konec tedna je bil zelo vroč, saj so se temperature povzpele celo preko 35 stopinj Celzija. Iz razgretega ozračja so se razvile močne nevihte s točo, ki so pustošile predvsem na severovzhodu države. Vroče je bilo tudi na političnem parketu, kajti predsednik državnega zbora je na zadnji seji poslancev pred počitnicami za 1. september napovedal odstop s svojega položaja. Vlada je končno sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna. Na Obali, v mestni občini Koper, je temperaturo dvigalo pričakovanje o tem, kdo bo vodil občino v naslednjem mandatu. Dobil ga je Boris Popovič.

SLOVENIJA

Toča povzročila za več kot 12 milijonov evrov škode
V začetku tedna je predvsem v jugovzhodnem delu države, v Obsotelju in na Kozjanskem, pustošilo neurje s točo, ki je uničilo večji del pridelka tamkajšnjih kmetov. Najbolj prizadetim občinam bo vlada iz proračunske rezerve zagotovila 250.000 evrov. A škoda je bila precej večja, kmetijski minister Dejan Židan:„Škoda je bila po doslej zbranih ocenah lokalnih skupnosti največja v občini Bistrica ob Sotli, kjer je dosegla nekaj manj kot pet milijonov evrov. V občini Brežice je bilo škode za 3,2 milijona evrov, v občini Kozje za 2,8 milijona evrov, v občini Podčetrtek pa za 1,2 milijona evrov.Celjski škof Stanislav Lipovšek je ljudi iz omenjenih župnij spodbudil k zaupanju in solidarnosti. „Vemo, kako boleče so te preizkušnje, ki imajo tudi duhovno-verske razsežnosti, ko je take dogodke težko uskladiti s potmi in načrti Božje previdnosti in ljubezni,“ je v pismu vernikom zapisal celjski škof. Vsem prizadetim je obljubil bližino in pomoč preko župnijskih in Škofijske Karitas. Ta je iz sklada Slovenske Karitas za pomoč ob naravnih nesrečah prejela 10 tisoč evrov za realizacijo prve pomoči najbolj oškodovanim.

Vlada sprejela predlog rebalansa proračuna
Po tednu dni dodatnih usklajevanj je vlada vendarle sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Proračunski izdatki so zmanjšani za skoraj pol milijarde evrov. Kot je dejal finančni minister Franc Križanič, bo rebalans deležen še nekaj manjših popravkov, z njim pa Slovenija daje signal trgom, da obvladuje stroške in se še hitreje bliža maastrichtskim kriterijem. Zmanjšanje proračunskih sredstev je potrebno zaradi manjše nominalne rasti bruto domačega proizvoda od pričakovane in zaradi dodatnega varčevanja, ki je posledica padca pokojninske reforme. Rebalans je tako manjši za 350 milijonov evrov, na stran pa je danih 250 milijonov evrov za dokapitalizacije. Po Križaničevih besedah je bilo največ vroče krvi pri krčenju sredstev za investicije, saj so varčevanje lahko zastavili pretežno na materialnih stroških:„Investicijski odhodki bodo predstavljali 394 milijonov evrov. Če gledamo nakup in gradnjo osnovnih sredstev, je slika podobna, če pa gledamo investicijske transferje, se slika obrne. Država bo dejansko manj gradila, bo pa z investicijskimi transferji izrazito spodbujala gospodarstvo in podjetnike.“Odhodki v rebalansu naj bi se najbolj povečali za namen socialnega varstva. Ena izmed glavnih prednostnih nalog v rebalansu je po njenih besedah politika podjetništva in konkurenčnosti, sredstva za katero se v primerjavi z lanskim letom povečujejo za polovico.Znižujejo pa se izdatki za nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, promet in prometno infrastrukturo, upravljanje sistemov javne uprave in tudi politika zdravstvenega varstva.

Poslanci gredo na počitnice, Gantar napovedal odstop
Predsednik državnega zbora Pavle Gantar je v začetku tedna napovedal odstop s položaja prvega moža našega političnega hrama. „Glede na to, da so se spremenile razmere v koaliciji, sem se odločil, da bom odstopil z mesta predsednika državnega zbora. Prvega septembra zato, da mesec dni in pol ne bi bil brez aktivnega in delujočega predsednika državnega zbora. Hvala lepa za pozornost in da ne bo nesporazuma, do tedaj opravljam to delo tako, kot da bi ga opravljal še nadaljnjih sto let.“

V poslanski skupini socialnih demokratov sicer zagotavljajo, da bodo kandidata za njegovega predsednika našli pravočasno. Miran Potrč glede na težo funkcije pravi, da je pristop prelahkoten. Ob tem priznava, da bi se poleg vladne lahko zgodila tudi državnozborska kriza. „Po mojem to ni sigurno, ker imamo odnose v državnem zboru, ki bodo tudi preko neizvolitve predsednika državnega zbora lahko želele pokazati na politično krizo, ki obstaja in pospeševati nekatere akcije in želje po razrešitvah, prenehanju dela vlade, predčasnih volitvah in podobno.“

Tudi po mnenju predsednika Desus Karla Erjavca Gantarjeva napoved poglablja politično krizo v državi. V Zares poudarjajo, da gre za normalno dejanje; za SLS je odstop Gantarja logična posledica odločitve stranke Zares, da izstopi iz koalicije. Po mnenju vodje LDS-a Boruta Sajovica v tej politični situaciji presenečenj ni. Jože Tanko, ki vodi PS SDS pa ta korak označuje kot dokaz več, da se v tej koaliciji osebni interes postavlja pred interes države. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je dejal, da bi moral Gantar odstopiti že zdaj.

Čas za novo slovensko pomlad?
Skupina aktivnih državljanov, ki jo sestavljajo Tone Jerovšek, Matej Makarovič, Borut Rončević, Lovro Šturm, Matevž Tomšič in Andrej Umek, je na javni tribuni spregovorila o vodilih za obujanje slovenske pomladi, ki bi lahko pripomogla k zmagi tovrstnih strank na naslednjih državnozborskih volitvah.„Gre za liberalizacijo in deetatizacijo celotne slovenske družbe. Le na ta način bo mogoče razbiti monopole in omrežja, ki parazitsko oklepajo državo s čimer ne samo izčrpavajo njene državljane ampak tudi omejujejo njihovo svobodo.“ je povedal politični analitik Tomšič. Prihodnja koalicija za novo slovensko pomlad bo morala biti na prvem mestu dovolj programsko enotna, na tej podlagi pa spodobna za dobro Slovenije sodelovati s širokim krogom partnerjev v civilni družbi in v politiki.Okrogle mize sta se udeležila tudi predsednica NSi-ja Ljudmila Novak in predsednik SDS-a Janez Janša. Ta je poudaril, da je bilo v tem mandatu premalo sodelovanja in preveč izključevanja, a opozoril, da to ni značilno samo za mandat te vlade.„Želel bi si, da je tukaj sodelovanje - kljub temu, da je v našem proporcionalen volilnem sistemu to seveda neformalno pred volitvami - vendarle takšno, da omogoča ustvarjanje nekih vsebinskih produktivnih podlag tudi za naprej. Tista stranka, ki se iz tega izloči se pač postavi v enak položaj, ki ga imajo vse ostale stranke izven tega kroga.“

Sova popustila, Omerza se lahko loti gradiv SDV-ja
Arhiv Republike Slovenije je publicistu Igorju Omerzi v preteklem tednu vendarle dovolil vpogled v dokumente nekdanje Službe državne varnosti, povezane z bombnim napadom v Velikovcu leta 1979. „Gre za dve knjigi; dopolnil bi rad knjigo o velikovški bombi, ki jo pripravljam za nemško izdajo. Druga zadeva so pa tako imenovani gradniki zbora za varstvo človekovih pravic, se pravi za Novo revijo, za Tank, za Mladino, društvo slovenskih pisateljev … To so stvari, ki so pripeljale do odbora za varstvo človekovih pravic v 80. letih.“Spomnimo, Omerza je za dostop do gradiva zaprosil že avgusta lani. Njegova prošnja za vpogled v arhiv SDV-ja je bila povod za spreminjanje zakona o arhivskih gradivih, saj so na Slovenski varnostni in obveščevalni agenciji in v vladi prepričani, da bi z odprtjem določenih datotek lahko škodili nekaterim nekdanjim sodelavcem Službe državne varnosti.Te spremembe pa so volivci na referendumu na začetku junija gladko zavrnili, kar pomeni, da še vedno velja zdajšnji zakon, po katerem je gradivo splošno dostopno.

Koprčani še tretjič izbrali Borisa Popoviča
Županski stolček v Kopru bo še naprej zasedal Boris Popovič, ki je dobil skoraj 70 odstotkov glasov. Po razglasitvi neuradnih rezultatov ni skrival zadovoljstva.„Jaz sem zelo vesel in zadovoljen, saj je rezultat zares fantastičen. Zmaga v tretje ni tako enostavna. Naredili smo veliko, ljudje so to videli in to cenijo. Zato sem jim hvaležen. Očitno so ponosni na svoj Koper in na svojega župana. Jaz pa sem ponosen na svoje volivce.“ Njegova stranka, Lista Koper je naš, je v mestnem svetu obdržala večino prepričljivo večino 19 svetniških mest. Socialni demokrati so eno mesto izgubili in jih imajo zdaj tri. Prav toliko jih ima Oljka, ki je enega svetnika pridobila. DeSUS bo imel dve mesti, Zares, SLS in SDS pa so dobile vsaka po enega mestnega svetnika. Slabih 22 odstotkov volivcev je na glasovnicah obkrožilo ime Janeza Starmana, ki je kandidiral s podporo strank SD, Zares, LDS in Oljka. Za njima so se zvrstili kandidatka SLS-a Olga Franca s 4,49 odstotka glasov, kandidat SDS-a Stefan Kocjančič z 1,87 odstotka, kandidat Akacij Marko Brecelj s 1,83 odstotka ter kandidat SMS-a - Zelenih Dragan Sadžak 1,01 odstotka glasov. Koprske volitve so bile zaradi zapletov in presojanjem ustavnega sodišča pri ustanavljanju občine Ankaran prestavljene. Slednja bo formalno samostojno delovala šele od naslednjih lokalnih volitev leta 2014.

Lastniki mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR in banke niso uspeli doseči dogovora glede morebitne dokapitalizacije družbe, zato gre ta nekoč največji štajerski gradbinec najverjetneje v stečaj. Okoli 270 delavcem, ki od srede stavkajo, so sindikalni predstavniki po srečanju z vodstvom priznali, da druge rešitve zaenkrat ni na vidiku.

CERKEV NA SLOVENSKEM

Oglej je sredi tedna, 12. julija, praznoval god svojih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata, mučencev iz dobe prve Cerkve. Po izročilu naj bi bil sv. Mohor okrog leta 50 po Kristusu prvi škof v Ogleju, ki je z diakonom Fortunatom oznanjal evangelij na tem območju tedanjega rimskega cesarstva. Ob tej priložnosti je sveto mašo v oglejski baziliki daroval predsednik Papeške komisije za sakralno kulturno dediščino kardinal Gianfranco Ravasi. Somaševali so tudi koprski škof Metod Pirih, pomožni škof Jurij Bizjak in ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Sv. Mohor in Fortunat sta namreč tudi druga zavetnika ljubljanske nadškofije in koprske škofije. Škof Jamnik je o slovesnosti za naš radio povedal: „Kardinal se je zahvalil Slovencem, ker ostajamo zvesti krščanskim koreninam. Hkrati je povabil, da bi iz teh korenin živeli in da bi bili povezani z različnimi narodi, ki so prejeli evangelij iz Ogleja in da bi v združeni Evropi pričevali za Kristusa in prinašali upanje.“ Kardinal Ravasi pa je Sloveniji ob tej priložnosti čestital ob 20. obletnici njene samostojnosti.

DRUŽBA – KULTURA

Večina maturantov uspešna
Slovenski dijaki, vsaj tisti, ki so uspešno opravili zrelostni izpit ob koncu šolanja, so že na zasluženih počitnicah. Splošno maturo uspešno opravilo 92 odstotkov kandidatov, kar je odstotek več kot lani. Poklicno maturo je opravilo slabih 89 odstotkov dijakov. Takih, ki so dosegli vseh 34 točk, je bilo 16, sicer pa se z nazivom zlati maturant – kar pomeni, da so zbrali 30 ali več točk - lahko pohvali 480 bodočih študentov. Minister za šolstvo Igor Lukšič je za prihodnje leto napovedal novost:„Prvi preizkus, ki je bil do zdaj obvezen, februarska poskusna matura, bo po novem prostovoljna. Za tiste dijake, ki so na spomladanskem roku poklicne, splošne in mednarodne mature dosegli vse možne točke, je bil v petek na Ljubljanskem gradu slavnostnem sprejem.

Tudi socialno ogroženi gredo lahko na morje
Turistična sezona je v polnem razmahu. Med počitnicami si večina družin privošči oddih na morju, na Slovenski Karitas pa se trudijo razveseliti tudi tiste, ki si bi želeli na počitnice, pa si jih zaradi premajhnega dohodka ali drugih stisk ne morejo privoščiti. Tako v Portorožu organizirajo letovanja za socialno ogrožene družine in otroke, pa tudi starejše. Letos tam počitnikuje 14 družin iz Slovenije in štiri iz Srbije. Za druženje in aktivnosti skrbijo prostovoljci Karitas. „Otroci imajo delavnice, rišejo, sestavljajo. Starši pa se pogovarjajo o temah, ki jih pripravljajo prostovoljci,“ je povedal predsednik mariborske Karitas Branko Maček. Na Počitnice Biserov, ki jih Karitas pripravlja za otroke iz socialno ogroženih družin pa bo letos šlo več kot 140 otrok in mladostnikov. Helena Zevnik Rozman, vodja programa: „Včasih prihajajo otroci ali pa njihovi starši, ki imajo kakšno bolezen, invalidnost, in so zato drugačni v družbi. Vse več je tudi otrok, ki prihajajo iz družin, kjer ni vse v redu, kjer je morda alkoholizem, ločitev … Tudi taki otroci so dobrodošli med nami.“

Harry Potter osvaja Slovence
Tudi v Sloveniji smo doživeli premiero zadnjega dela fantazijske sage o mladem čarovniku Harryju Potterju – Svetinje smrti drugi del. Za marsikoga najbolj pričakovan film leta je po mnenju tistih, ki so si lahko premiero ogledali že včeraj, upravičil velika pričakovanja. Prvič si jo lahko ogledate tudi v tridimenzionalni tehniki.

ŠPORT

Športni pregled preteklega tedna začenjamo z največjim uspehom v karieri naše teniške igralke Polone Hercog, ki je dobila svoj prvi turnir WTA v Bastadu na Švedskem. Od tam je poletela na Sicilijo, kjer ji gre spet odlično od rok: „Sploh ne morem verjeti, občutki so neverjetni. Verjetno mora priti še za mano, da se bom zavedala uspeha.“

Olimpija in Domžale sta se vsak na svoj način borila v 2. predkrogu Evropske lige. Ljubljančani so si priigrali lepo prednost 2 proti 0 pred povratno tekmo proti irskemu Bohemiansu. Oba zadetka je dosegel Dare Vršič. Povratna tekma bo v četrtek Dublinu čez teden dni. O pričakovanjih pred tekmo pa trener Dušan Kosič: "Prepričan sem, da bo 2:0 dovolj za napredovanje, še posebej po tem, ko smo pokazali, da smo veliko boljši od nasprotnika. Niti slučajno ne bomo šli na Irsko igrat na izid za napredovanje, ampak na zmago, ki bi nam še povečala samozavest."

Naš drugi predstavnik v tem tekmovanju pa ima povsem drugačno izhodišče pred povratno tekmo. Domžalčani so z 1 proti 2 izgubili proti Splitu.

V prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov, kjer so nogometaši Maribora na domačih tleh premagali luksemburški Dudelange, in to z dve proti nič. Povratna tekma bo v torek v Luksemburgu. V 3. predkrogu nogometne Lige prvakov se bo Maribor pomeril z boljšim iz dvoboja Maccabi Haifa - Borac Banja Luka.

Izolan Vasilij Žbogar je na evropskem prvenstvu v jadranju v Helsinkih v razredu finn zasedel končno šesto mesto. Jadralki Tina Mrak in Teja Černe pa sta v razredu 470 tekmovanje končali na 15. mestu.