Mons. Janez Pucelj na 56. Grajskem večeru
Iščemo poti do novih izseljencev
Matjaž Merljak
Mons. Janez Pucelj živi in kot izseljenski duhovnik dela v Muenchnu. Je narodni delegat slovenskih izseljenskih duhovnikov in predstavnik za slovenske skupnosti pri nemški škofovski konferenci.
Na 56. Grajskem večeru, ki je 23. marca 2011 potekal na Rakovniku (pripravil pa ga je Jože Zadravec), je povedal, kako ga je pot zanesla med izseljence. Že med študijem je bilo veliko ljudi iz njihove vasi zdomcev. Med počitnicami je odhajal ven, tudi zaradi zaslužka, ki ga bogoslovci v domovini niso mogli dobiti. Tam se je srečal z izseljenskimi duhovniki in to ga je nagovorilo. Škofu Leniču, ki je bil takrat na mestu narodnega ravnatelja, se je ponudil za izseljenskega duhovnika, je pa v tistem času tudi sam začutil, kako pomembno je to delo.
Leta 1981, ko je odšel v tujino, je bilo vzdušje drugačno, kot je danes. Ekonomski razlogi za odhod rojakov so bili dostikrat krinka za politične. Videl je, da so ljudje zelo plemeniti, dobri, zavedni in pripadni domovini in Cerkvi.
Trenutno dela v Muenchnu v Nemčiji. V zadnjih letih, ko ni več toliko duhovnikov, kot bi jih potrebovali, deloma pomaga tudi v Bruslju, kjer je vse več Slovencev, ki delajo v ustanovah Evropske Unije. Bruselj postaja središče mnogih srečanj, tudi kar se tiče vere ali narodnih Cerkva.
„Naši ljudje po svetu so imeli včasih močna središča, to so bile močne skupnosti. Tisti, ki so pred 20, 30 leti te skupine doživljali, pravijo, da je vse obubožalo. V Nemčiji je bilo v sedemdesetih letih več kot 75 tisoč povojnih izseljencev. To so bile žive skupnosti. Takrat mladi so zdaj upokojeni, ki niso več telesno prožni, so pa še kako v srcu, duhu in hrepenenju. Izgubili so prijatelje in znanje, socialno okolje so dobili med domačini, tam so se vživeli. Slovenska skupnost mnogim še veliko pomeni in so pripravljeni narediti na desetine kilometrov na srečanje, kjer se lahko pogovarjajo v domačem jeziku in zapojejo oz. obhajajo slovensko bogoslužje.“
Delo izseljenskih duhovnikov ohranja izseljenstvo živo. Mladi ljudje so se razvijali v slovenski kulturi in kulturi dežele, kjer živijo. Postali so obogateni. To ni neko izgubljanje.
Moderne novejše migracije predstavljajo mladi, ki gredo na študijsko izmenjavo ali pa specializacijo v poklicu. Mnogi pridejo kot družine. „Začenja se nekaj doba prelivanja v tem preselitvenem življenju ljudi v Evropi in po svetu.“
Izseljenski duhovniki so se na svojem sestanku (108. pastoralni konferenci v Celju, ki je bila v času 56. Grajskega večera) tudi pogovarjali, kako slediti tem ljudem, da bi jih spremljali po elektronski pošti. To je smer v katero se bo morala spremeniti izseljenska pastorala. Skušajo se povezati z župniki in laiki v Sloveniji, da bi prišlo do izmenjave informacij, da bi bilo duhovno spremstvo v korist ljudi.
