Število nesreč s smrtnim izidom se zmanjšuje
Politika Tanja Dominko
Desetletje, ki je pred nami, je Organizacija združenih narodov razglasila za desetletje za večjo prometno varnost na cestah. V Sloveniji v zadnjih letih precej bolj zaznavamo problem prometnih nesreč kot nekdaj. Naš sogovornik v oddaji Pogovor o Bojan Žlender, ki to področje spremlja že 28 let, poudarja, da je bila včasih prometna varnost precej slabša.
Žlender, ki je z letošnjim letom postal direktor direktorata za promet na Ministrstvu za promet, se denimo spomni, da smo nekdaj letno zabeležili 550 smrtnih žrtev prometnih nesreč, pa se ob tem podatku nihče ni zganil. „To ni zanimalo niti medijev niti družbe nasploh. Bili smo le peščica ljudi, ki smo opozarjali, da je to strahoten problem, pa nihče ni delal iz tega težav. Zdaj, ko smo prišli na četrtino, lani je bilo žrtev prometnih nesreč 138, zaznavamo to kot velik problem. To je strahoten uspeh tega obdobja.“
V oddaji smo spregovorili tudi o novostih v prometni zakonodaji- ne dolgo nazaj so namreč v veljavo stopili kar štirje novi zakoni s tega področja, vendar je prepričan, da je za voznike zakonodaja bolj pregledna, zakon o pravilih je namreč tisti, ki naj nam vsem služi kot katekizem. Izpostavil je tudi strožje kazni pri vseh tistih glavnih grehih, ki ogrožajo življenja. Pri tem je omenil vožnjo pod vplivom alkohola, če je prekoračena meja 1,1, pobeg s kraja nesreče kot eno najbolj nizkotnih vedenj, vožnjo v nasprotno smer, prekoračitev hitrosti v naselju, kjer velja omejitev 50 km/h za dodatnih 50 km/h. „To je nekaj tistih najhujših vedenj v prometu, najbolj nevarnih, pri katerih je globa 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni izgubo vozniškega dovoljenja.“ Po novem je sicer enkrat letno možen izbris kazenskih točk, če se udeležimo tečaja varne vožnje.
Policisti naj ne bi merili hitrosti na območjih, kjer ni več nevarnosti, denimo tik pred koncem naselja, ko je samoumevno, da mnogi že začnemo pospeševati hitrost, čeprav še ni znaka za konec omejitve. Žlender pravi, da tovrstno kaznovalno politiko, če res obstaja, obžaluje.
„Nikoli se ne meri hitrosti, ko za to ni več razloga. Po črki zakona moramo voziti 40 km/h, ampak po logiki prometa ko si mimo cestninske postaje, ko sta tam samo še dve vozili, ko ni več nobenega prometa, ni nobenega razloga, da bi moral voziti 40 km/h do znaka prenehanja veljavnosti. Tako policije v svetu nikoli ne merijo na takih odsekih, ne merijo 50 metrov od zadnje hiše v naselju do znaka, da je konec naselja.“ Po Žlendrovih besedah je namreč normalno, da tam začneš pospeševati. „Tisti, ki bi napisal kazen v takih primerih, je imel morda po črki zakona prav, a naredil je moralno in strokovno napako in bi mu bilo za reči, naj gre za dva meseca nekam drugam pometat.“
V pogovoru smo se dotaknili tudi številnih drugih tem, ki so jih izpostavili naši poslušalci, med njimi so bile tudi grbine, ki se v različnih naseljih med seboj razlikujejo. Vendar zanje, poudarja Žlender, obstajajo natančni predpisi. Grbine se tako postavljajo na podlagi tehnične specifikacije, ki jih je izdal minister za promet, pripravila pa strokovna skupina. Kot pravi, je zelo jasno navedeno, „kakšen mora biti naklon, kakšna višina. Če kdo dvomi, da so postavljene ustrezno, naj opozori ustrezno inšpekcijsko službo, običajno so to medobčinske inšpekcije, ki morajo ukrepati. Če gre za državno cesto, je pravi naslov prometni inšpektorat.“
Prisluhnite celotnemu pogovoru.
