Katoličanom v Bosni in Hercegovini kršene temeljne človekove pravice
Cerkev po svetu | 13.07.2011, 10:50 Marta Jerebič
V Banja Luki se je danes začelo dvodnevno zasedanje škofovske konference Bosne in Hercegovine. Poleg tamkajšnjih škofov se srečanja udeležujejo tudi delegati slovenske in hrvaške škofovske konference ter mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda. Slovenijo zastopa celjski škof Stanislav Lipovšek.
Med drugim se bodo seznanili s potekom priprav na beatifikacijo drinskih mučenk, ki bo 24. septembra v Sarajevu. Vojaški ordinarij Tomo Vukšić pa jim bo predstavil delovanje vojaškega ordinariata v Bosni in Hercegovini, ki ga je papež ustanovil februarja letos. Govorili bodo tudi o drugih aktualnih zadevah v tem delu Balkana. Banjaluški škof Franjo Komarica opozarja, da so katoličanom kršene temeljne človekove pravice.
Banjaluški škof Franjo Komarica je za agenciji Sir in Apic povedal, da petnajst let po koncu vojne katoličanom ni dovoljena vrnitev na njihove domove. Po njegovem prepričanju gre za zločin in zanikanje ene od temeljnih človekovih pravic, to je pravica do domovine. Kot poroča slovenski program Radia Vatikan je bilo med vojno samo na ozemlju banjaluške škofije s svojih domov pregnanih več kot 250.000 katoličanov, do danes pa se jih je lahko vrnilo samo okoli 5800.
To je še en dokaz, kako je danes etnično čiščenje nepravično dejanje, ki se ga tolerira, je zatrdil škof Komarica. Ta 'pretresljiv izgon' katoliške manjšine je potrdil tudi Avstrijec Valentin Inzko, ki je od leta 2009 posebni predstavnik Evropske unije za Bosno in Hercegovino. Dejal je, da je za katoličane težko najti zaposlitev in da se čutijo prikrajšane in diskriminirane s strani oblasti. Inzko je sicer zatrdil, da namerava pritiskati na lokalno oblast glede zaščite interesov katoliške manjšine. Vendar pa se že kar nekaj mesecev od volitev, potekale so oktobra lansko leto, oblikovanje skupne vlade zdi zelo oddaljen cilj.
Apostolski nuncij v Bosni in Hercegovini Alessandro D'Errico pravi, da je ključni dejavnik za prihodnost naroda izboljšanje socialnih razmer. Dati je namreč treba konkretne upe, predvsem mladim, sicer jih bodo iskali kje drugje, je dejal apostolski nuncij in še izpostavil pomen tako imenovanih 'evropskih šol', ki jih obiskujejo tako kristjani kot muslimani in ki so močno usmerjene v doseganje sprave.
