Peš do Jeruzalema
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Bi odšli na peš romanje do Jeruzalema v Sveti deželi? Tega se je lotila četverica iz Švice – dva univerzitetna profesorja, sicer duhovnika, in dve pastoralni asistentki. Trenutno romajo skozi Slovenijo. Po naši državi – preko Dravograda, Maribora, Ptuja in Ormoža - bodo naredili več kot 110 kilometrov. Predvidoma v petek bodo pot nadaljevali preko Hrvaške. Za pot iz osrednje Švice do Izraela bodo porabili približno šest mesecev in pol. V Sveto deželo nameravajo prispeti nekaj dni pred božičem.
O tem podvigu smo se pogovarjali z enim od romarjev, profesorjem patristike Franzem Malijem.
Zakaj ste se odločili za to romanje?
Za to romanje obstajajo trije glavni razlogi. Najprej je tu duhovni razlog, poglobitev osebne duhovnosti in molitve. Drugi razlog je ta, da želim s tem prispevati k procesu miru in sprave, ne samo v Sveti deželi, ampak tudi v vseh deželah, po katerih romamo, vključno s Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Tretji razlog pa je ideja, da bi s tem prispevali svoj delež k miru in spravi v Sveti deželi. To so trije glavni razlogi, zakaj gremo peš v Jeruzalem.
Kdaj nameravate prispeti v Sveto deželo, kdaj ste začeli z romanjem in kje?
Na pot smo se odpravili 2. junija, torej pred nekaj več kot mesecem dni. Upamo, da bomo v Jeruzalem prišli nekaj dni pred božičem. Na božično noč 24. decembra nameravamo opraviti še romanje iz Jeruzalema v Betlehem. To pomeni, da bomo za pot iz osrednje Švice do Izraela porabili približno šest mesecev in pol.
Koliko kilometrov prehodite na dan?
Navadno prehodimo od 25 do 30 km na dan. Včasih prehodimo tudi več, če na primer ne najdemo strehe nad glavo. Prav pred nekaj dnevi smo se odpravili iz Vuzenice in smo hoteli najti prenočišče v Puščavi, vendar je bilo prenočišče zaprto zaradi počitnic in smo morali nadaljevati pot do Ruš, kar je naneslo vsega skupaj 37 km.
Kako ste se odločili, po katerih poteh boste romali?
Obstajale sta dve možnosti. Prva je bila ta, da se iz Švice odpravimo na jug Italije, odpotujemo z ladjo v Grčijo in potem nadaljujemo pot v Turčijo. Sam sem poudarjal tudi pomen romanja po deželah nekdanje Jugoslavije, kjer je pred 20 leti divjala vojna, ter moliti za spravo in mir na tem območju. Drugi so se s tem strinjali in odločili smo se, da prehodimo tudi te dežele prav z namenom sprave in miru.
Ali ste se na romanju že srečali s kakšnimi težavami?
Nekaj manjših težav je sicer bilo, ampak običajno nas ljudje vljudno sprejmejo. Do Avstrije je bilo za nas lažje, ker smo se lahko brez težav sporazumevali z ljudmi. Sedaj je sporazumevanje nekoliko težje, vendar je odprtost tukaj v Sloveniji zelo velika, ljudje pa so še prijaznejši kot v Italiji ali v Avstriji. Imam celo vtis, da so srca bolj odprta, če je težava pri sporazumevanju večja.
Kdo so ostali trije romarji?
Eden je jezuitski pater Christian Rutishauser, ki je direktor ustanove Lasalle Haus za oblikovanje odraslih in medverski dialog. Gre za najpomembnejšo jezuitsko ustanovo za oblikovanje odraslih v Švici. Ostali dve pa sta pastoralni asistentki, ki delujeta v Cerkvi. Ena dela v župniji v bližini Züriškega jezera, to je Esther Rüthemann. Drugi pa je ime Hildegard Aepli, ki zadnjih enajst let vodi študentski dom v Friburgu. Po vrnitvi iz romanja pa bo nadaljevala svoje delo v matični škofiji St. Gallen na vzhodu Švice kot pastoralna asistentka.
Kdo je dal pobudo za to romanje?
Pobudo je dal p. Christian Rutishauser, ki je nekaj let študiral v Jeruzalemu in postal strokovnjak za judovstvo. Kot tak predava na različnih univerzah v Rimu, Švici in Nemčiji o judovstvu, medverskem dialogu med judovstvom in krščanstvom, poleg tega pa je član komisije za odnose med Katoliško Cerkvijo v Švici in švicarskimi Judi.
Ali lahko vaše romanje spremljamo tudi po spletu?
Seveda. Imamo blog na spletni strani blog.lasalle-haus.org. Vsak dan napišemo kakšno novico in opišemo pot, ki smo jo prehodili čez dan. Blog spremljajo mnogi prijatelji in drugi iz Švice, Avstrije in Italije, ki poznajo Lasalle Haus, kjer lahko pustijo tudi kakšen komentar.
Romanje traja več kot pol leta. Kdo finančno podpira ta projekt?
Smo štirje romarji različnih poklicev. Kolegici romarici sta dobili delno plačane in delno neplačane počitnice, p. Christian je dobil podporo s strani svojega reda, sam pa bom kot univerzitetni profesor za romanje izkoristil deloma neplačani sobotni semester.
G. Franz Mali, hvala za intervju in uspešno romanje!
Hvala lepa. Ali lahko dodam še nekaj? Neke švicarske redovnice so za naju s p. Christianom, ki sva duhovnika, izdelale posebni štoli z žepki, kamor vstavljamo listke, na katere ljudje napišejo svoje namene ali prošnje. Vsak dan, ko darujemo mašo, odpremo enega izmed žepkov in molimo za namen, ki je napisan na listku. Tako sedaj, ko se mudimo v Sloveniji, prosimo ljudi, ki nas sprejmejo, naj napišejo na listek kakšno prošnjo in jo potem odnesemo s seboj. Ko odpremo določen žepek, molimo za te ljudi in posredujemo Bogu njihove prošnje.
