Četrto slovensko-hrvaško srečanje na Ptujski Gori
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
V baziliki ptujskogorske Matere Božje na Ptujski Gori bo danes, v soboto, četrto slovensko-hrvaško romanje pod geslom: Marija, naša Kraljica. Slovesna maša se bo začela ob 11. uri. Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.
Hrvati in Slovenci se zlasti zaradi političnih napetosti v veliko stvareh razhajamo, vera in Marija pa je tista, ki nas povezuje. Tudi, ko je bila Marija z Brezij romarica begunka, so jo sprejeli na Trsatu. Zato je Marija, naša Kraljica tudi pravo skupno geslo za to srečanje. "Hrvati imajo radi Marijo, mi tudi, zakaj ne bi to povedali skupaj," je v pogovoru za naš radio povedal član organizacijskega odbora tega srečanja, celjski škof Stanislav Lipovšek in glede premagovanja dvostranskih nerešenih vprašanj dodal, da je to srečanje po štiriletnem premoru tudi "pričevanje za zgodovino, da nismo držali križem rok, ampak smo skušali politikom pomagati najti eno pametno rešitev za vsa še odprta vprašanja .... Pomagamo lahko tako .. z dobrim zgledom, da se srečamo, pogovarjamo, skupaj izpovedujemo našo vero in molimo". Prvo hrvaško-slovensko srečanje je bilo leta 2003 v Mariji Bistrici, drugo leta 2005 na Brezjah, tretje 2007 na Trsatu.
Večja udeležba hrvaških škofov bo po besedah škofa Lipovška "lepo pričevanje medsebojne povezanosti, pa tudi znamenje, da želimo res tudi še kakšna odprta vprašanja, ki so, reševati v duhu vere in krščanske ljubezni".
Maša bo v slovenskem in hrvaškem jeziku. "Vodi mariborski nadškof, pridiga varaždinski škof, berila bodo v slovenščini in hrvaščini, vsi bodo imeli pa vse prevedeno v knjižici." Maša bo v sami baziliki, veliki zasloni pa bodo tudi pred njo.
Udeležba slovenskih in hrvaških vernikov je bila doslej vedno velika, kar na simbolni ravni pomeni, da oba naroda v občestvo povezujejo skupna vera, molitev in ljubezen do nebeške matere Marije. Razlike ne delijo, temveč bogatijo. Naroda, ki ju povezujejo geografska in zgodovinska bližina ter krščanske korenine, tudi na tovrsten način rasteta v prizadevanjih za skupno dobro.
