Narod se bo ohranil preko družin
| 13.06.2011, 09:28
Na Radiu Ognjišče vsako drugo soboto v mesecu gostimo psihoterapevta, zaradi jasnih besed in neposrednih misli med ljudmi zelo priljubljenega g. Bogdana Žorža. V oddaji se je izrekel tudi o napovedanih spremembah družinskega zakonika.
Še večja liberalizacija že obstoječega liberalnega zakonika iz 70. let minulega stoletja?
Junijsko oddajo smo pripravili v živo v studiu, kjer smo dali priložnost za vprašanja poslušalcem, toda na začetku oddaje nismo mogli mimo v torek napovedanega množičnega shoda pred parlamentom, ki ga pred zadnjo fazo zakonodajnega postopka sprejemanja novega družinskega zakonika pripravlja Civilna iniciativa za družino in pravice otrok. Poslanci bodo o družinskem zakoniku dokončno odločali na junijski seji.
Prevladujejo družini nenaklonjeni trendi
Bogdanu Žoržu je žal, ker se premalo zaustavljamo pri vprašanju, zakaj se je naša vlada odločila za spremembe družinskega zakonika, ko pa nimamo nikakršne strokovne, multidisciplinarne, obširne in ne verodostojne študije, analize ali raziskave o učinkih dosedanjega družinskega zakonika iz leta 1967, ki je ob sprejetju prinesel precejšnje spremembe. V področje družine je pred dobrimi 30 leti vnesel veliko novosti, liberalizacijo. Zakonik je obljubljal več sprostitve, manj problemov in da bomo srečnejši. G. Žorž se je vprašal, ali obstaja raziskava, ki to potrjuje? Imamo le statistiko in nič drugega, ki dokazuje nasprotno. Izven družine, v zunajzakonski zvezi, se rodi več kot polovica otrok v Sloveniji. Več je ločitev. Trenutno torej prevladujejo trendi, ki so družini nenaklonjeni.
Ljubezen do naroda se ohranja v ljubezni do družine
G. Žorž je v sobotnem pogovoru opozoril še na drug vidik sedanjih razmer. Namesto da bi družba in država kot njena organizirana zastopnica usmerili moči in prizadevanja v varovanje družine kot osnovne celice, ki ohranja narod, ravnata/mo prav nasprotno. Razvrednotiti želimo družino, vztrajamo, da sta pomen in vloga družine vse manjši, zagovorniki teh drž skušajo svoja stališča zagovarjati in utemeljevati le na statistiki, češ da družina šepa in se družinsko življenje v sodobnih časih lomi. Kaj ni to povsem narobna smer? Je to napredek in posodobitev?
Dolžnost države – ohranjanje družine
Kaj ni dolžnost države ohranjati narod, se je vprašal psihoterapevt Bogdan Žorž. Narod bo obstal, če se bo ohranila družina. Se tega ne zavedamo dovolj? Pri vprašanju družinskega zakonika gre torej tudi za vprašanje ljubezni do svojega naroda.
Na vseh področjih v današnji družbi se kaže neka otopelost. Bolj ko gremo v liberalizacijo, bolj ko dopuščamo, da vsak dela kar želi, bolj tonemo v nezadovoljstvo.
Dve mami oziroma dva očeta ali tradicionalno oče in mama?
Jasno in zgodovinsko preverjeno je, da otrok po naravni poti potrebuje oba starša, mamo in očeta. Vloga ni enaka, je pa enakovredna in dopolnjujoča. Če izpostavimo le eno: otrok mame ne odkriva in ne izbere, od spočetja naprej je otrok z mamo biološko in psihološko povezan. Otrok torej z mamo ne vzpostavlja odnosa, ampak je z njo v odnosu vzpostavljen. Mamina vloga, njeno poslanstvo je, da otroka počasi „odleplja“ od sebe in ga pripravi na samostojnost. Očetova vloga je drugačna. Oče je prvi, ki od zunaj vstopi v svet otroka in začne vzpostavljati odnos z otrokom, otrok pa preko očeta začne vzpostavljati odnos z zunanjim svetom. Oče mu torej nudi varnost. Omenili bi lahko še druge vloge.
Liberalizacija na tem področju je prinesla tudi več motenj v spolni identiteti. Razmere poznamo.
Podrobnejšo razlago in razmišljanje pa poslušajte v posnetku pogovora z Bogdanom Žoržem. Naslednja oddaja bo 9. julija.
