Sestre Jakob
VIDEO: Sestre Jakob
Slovenija
Po gradivo za prvo junijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te sva se s tonskim mojstrom Mihom Močnikom odpravila pod obronke Pohorja, v Zavrh pri Dobrni. Obiskala sva sestre Jakob.
Občina Dobrna leži na južnem vznožju Paškega Kozjaka. Združuje vasi Pristava, Lokovina, Loka, Brdce, Strmec, Vrba, Vinska Gorica, Parož, Klanc in Zavrh in Dobrna. Med enajstimi naselji, ki sestavljajo občino, je največje in najbolj znano njeno središče, Dobrna, ki je skozi mnogo let nastajala ob vznožju vaške cerkve in sotočju hudourniške Dobrnice in Topoličice. Občina ima bogato turistično tradicijo ter zanimivo zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino: dvaindvajset vil, vrednih ogleda, Terme Dobrna, najstarejše slovensko delujoče zdravilišče, gradove, Miklavževo cerkev, kapelice … Dobrna je v polnem razcvetu, saj so v zadnjih 10-ih, 15-ih letih zagradili veliko novih stanovanj, knjižnico, kulturni dom, povečalo se je tudi število otrok ... Kraj Zavrh, od koder prihajajo pevke, pa šteje 870 prebivalcev. Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom, v službo pa hodijo v Dobrno, Celje in Velenje.
Irena Artank, Slava Jakob, Draga Jakob, Ema Jakob in Jelka Podgoršek nadaljujejo tradicijo družinskega petja. Oba starša sta bila dobra pevca in otroštva se spominjajo po delu in petju. Oče je bil zaposlen kot gozdni delavec, doma pa so imeli veliko kmetijo. Vse, razen najmlajše Eme, ki živi v Celju, so si po poroki dom in družino ustvarile v domačem kraju. Ko so imele majhne otroke, ni bilo časa za druženje. Zdaj pa se, tudi zaradi petja, srečujejo enkrat pri eni, drugič pri drugi.
Pojejo triglasno, z glasovi, ki jih po domače poimenujejo »naprej«, »črez« in bas. Čeprav zanjo vse zapeti vse glasove, se glasovno razporedijo tako, kot vsaki najbolj ustreza. Kakšno pesem zapojejo tudi v ljudskem štiriglasju, »na tretko«. Ko so bile majhne, so pele dvoglasno in glasova poimenovale »na tanko« in »na debelo«, visoko in nizko. Imajo še brata. Včasih so ga navižale, da je z njimi zapel in tudi nastopati so ga nekajkrat uspele prepričati.
Pevke v organizirani obliki delujejo od leta 2004. Od takrat se redno udeležujejo srečanj pevcev in godcev in pevskih seminarjev, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Tam so izvedele, kako pojejo druge skupine, kaj o ljudskem petju pravi stroka in dobile povratno informacijo o svojem načinu petja.
Skupaj imajo dvanajst otrok in dvanajst vnukov. Čeprav so njim blizu druge glasbene zvrsti, ljudsko pesem čislajo in znajo veliko pesmi tudi zapeti. V prihodnosti želijo ustanoviti dve pevski skupini, eno s svojimi otroki, drugo pa z vnuki in tako prenesti tradicijo družinskega petja na svoje potomce.
Njihov repertoar obsegajo pripovedni, ljubezenski, nabožni, vojaški napevi ter pesmi pohorskega pevca Jurija Vodovnika. Najbolj žlahtno se jim zdi, da v živo pokažejo, kako se ljudsko izročilo prenaša ustno iz roda v rod. Zato so na snemanje povabile še zakonca Medved, Angelo in Janeza, s katerima so skupaj zapele pripovedni napev o nevesti detomorilki.
Vabljeni k poslušanju oddaje in k ogledu video posnetka s terenskega snemanja.
