Grčija pred sprejetjem ostrih varčevalnih ukrepov
Grčijo hromi 48-urna splošna stavka. Sindikati javnega in zasebnega sektorja se namreč ne strinjajo z novimi varčevalnimi ukrepi, ki jih je pripravila vlada in o katerih bo danes glasoval parlament. Medtem se vrstijo številni pozivi prezadolženi državi, naj izpolni domačo nalogo. V nasprotnem primeru lahko kar pozabi na nadaljnjo mednarodno finančno pomoč.
Potem ko so Grčijo pozvali k ukrepanju voditelji članic Evropske unije, se je oglasil še evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Balkansko državo je posvaril, da je potrditev varčevalnega paketa v parlamentu edini način za preprečitev bankrota. "Tistim, ki ugibajo o drugih možnostih, naj jasno povem: za preprečitev bankrota ni nobenega načrta B," je poudaril in dodal, da je Grčija ta teden na ključnem križišču. Po njegovem mnenju sta "na kocki prihodnost države in finančna stabilnost Evrope".
Komisar verjame, da se grški politični voditelji zavedajo bremena odgovornosti na svojih ramenih. Varčevalni ukrepi, o katerih bo danes glasoval grški parlament, predvidevajo 28 milijard evrov prihrankov in program privatizacije, s katerim naj bi Grčija v štirih letih zbrala še 50 milijard evrov. "To je treba potrditi, da bo sproščen naslednji obrok posojil," je poudaril Rehn. V igri je peti obrok, izplačala ga bosta Evropska unija in Mednarodni denarni sklad. Znaša 12 milijard evrov in sodi v lani dogovorjeno pomoč, ki v treh letih predvideva 110 milijard evrov. "Reforma gospodarstva je zagotovo izziv, a nedvomno bistveno boljša alternativa od bankrota, ki bi najmočneje udaril najbolj ranljive in najmanj privilegirane ljudi," še meni komisar.
Novi sveženj varčevalnih ukrepov bi lahko pomenil tudi novi sveženj mednarodne finančne pomoči. Znašal naj bi do 120 milijard evrov, v njem naj bi prostovoljno sodeloval tudi zasebni sektor. Zagotovil naj bi plačilno sposobnost države po letu 2012.
