Zelena luč Hrvaški za vstop v EU

| 11.06.2011, 00:39

Hrvaška je dočakala dobro novico iz Bruslja. Evropska komisija je ocenila, da je naša južna soseda pripravljena končati pristopna pogajanja z Unijo, ki jih je začela oktobra 2005. To ji utira pot, da 1. julija 2013 postane 28. članica povezave.

“Danes je zgodovinski dan za Hrvaško in Evropsko unijo,” je poudaril sporočil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Pojasnil je, da je njegova ekipa članicam sedemindvajseterice predlagala, naj zaprejo še zadnja štiri poglavja. Gre za “poglavje vseh poglavij” pravosodje in temeljne pravice, poglavje o konkurenci, poglavje o finančnih in proračunskih določbah, katerega del je tudi ciljni datum za vstop, ter poglavje razno. Vseh poglavij v pogajanjih je 35.

Ta pomemben korak Hrvaške na poti k članstvu v Uniji je po Barrosovih besedah tudi signal preostali regiji Zahodnega Balkana, da širitev deluje, da povezava misli resno s svojimi zavezami in da se reforme izplačajo.

Ciljni datum morajo zdaj podpreti še članice

Voditelji sedemindvajseterice bodo o tem, ali podpreti oceno komisije ali ne, odločale na skorajšnjem vrhu. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je prepričan, da jo bodo, saj so bila, kot pravi, pogajanja res temeljita. Ali bo Hrvaška pogajanja končala že do konca tega meseca, ni želel ugibati.

Komisar Füle je obenem poudaril, da se bo delo nadaljevalo tudi po koncu pogajanj. Za Hrvaško bo veljajo strogo spremljanje izpolnjevanja meril, sploh pri poglavju pravosodju, a le do njenega vstopa v povezavo, po vstopu pa ne več. Nadzor uresničevanja zavez bo večstranski: vključeval bo redno poročilo o napredku, ki ga bo komisija objavila oktobra letos in prihodnje leto, misije, ki bodo napredek preverjale na terenu, in posebno poročanje o poglavjih pravosodje, konkurenca ter pravica, svoboda in varnost vsakih šest mesecev. Če Hrvaška ne bo izpolnjevala zavez, bo prejela opozorilna pisma.

Kaj pravi Zagreb?

Na Hrvaškem so se na novico iz Bruslja odzvali precej previdno. Predsednik Ivo Josipović je opozoril, da je prezgodaj za slavje, ker je treba počakati še na odločitev držav članic Unije. Oba s premierko Jadranko Kosor sta poudarila, da je treba nadaljevati reforme.

Pozitivni odzivi iz Evropskega parlamenta in Slovenije

Naš zunanji minister Samuel Žbogar je novico pozdravil z velikim veseljem in zadovoljstvom. “Sloveniji je vsekakor v interesu, da Hrvaška čim prej postane osemindvajseta država članica Evropske unije,” meni in dodaja, da je Hrvaška “sosednja država in s Slovenijo jo veže mnogo skupnega. Sodelovanje na vseh področjih se bo s članstvom Hrvaške v Evropski uniji samo še dodatno okrepilo.” Žbogar pričakuje, “da bodo hrvaška pogajanja za članstvo v Evropski uniji končana v kratkem, zelo verjetno še v tem mesecu”.

Hrvaški je čestital tudi premier Borut Pahor. Po njegovih besedah je Slovenija storila veliko za to, da je Evropska komisija sprejela takšno stališče.

Novico so pozdravili tudi v Evropskem parlamentu. Prva sta se odzvala predsednik in podpredsednica skupnega parlamentarnega odbora Evropske unije in Hrvaške, Gunnar Hökmark in Tanja Fajon, ki sta državi čestitala za ta uspeh. Pozdravil jo je tudi predsednik Jerzy Buzek ter poslanca Ivo Vajgl in Jelko Kacin.

Dozdajšnja pot Hrvaške proti Evropski uniji

Hrvaška se je pogajala dlje kot države, ki so se povezavi pridružile v letih 2004 in 2007. Za članstvo je zaprosila februarja 2003, po polletni preložitvi datuma za začetek pogajanj zaradi nezadostnega sodelovanja s Haagom je pogajanja nato začela oktobra 2005. Junija 2006 je odprla in začasno zaprla prvo poglavje v pogajanjih z Unijo - znanost in raziskave. Med večjimi težavami v pogajanjih so bili poleg sodelovanja s haaškim sodiščem ter reform v pravosodju še slovenski pridržki zaradi prejudiciranja meje in težave z zaščitno ekološko-ribolovno cono.

Oktobra 2008 je takratni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel prvič javno opozoril Hrvaško, da mora iz stališč v pogajanjih z Brusljem izločiti tista, ki kakor koli prejudicirajo potek meje. Ta problem je povzročil enoletni zastoj v pogajanjih. Po nepričakovanem odstopu predsednika vlade Iva Sanaderja julija 2009 ter političnem dogovoru nove premierke Kosorjeve in predsednika slovenske vlade Pahorja o arbitražnem sporazumu o reševanju meje, je nato oktobra 2009 Hrvaška le dosegla preboj ter naenkrat odprla šest in zaprla pet poglavij.

Kako naprej?

Po današnji oceni Evropske komisije je pričakovati, da bo Hrvaška še zadnja štiri poglavja zaprla 21. junija. Vrh sedemindvajseterice naj bi ciljni datum vstopa potrdil 23. in 24. junija, pristopna pogodba naj bi bila nato podpisana do konca leta.