Anka Poženel
Keber ogroža kmetije
Slovenija
Kmetje na širšem črnovrškem območju se letos spet srečujejo s težavami pri pridelavi zadostnih količin krme za živino. Izrazito suha pomlad je botrovala majhnim količinam krme, ki so jo lahko minule dni pospravili med prvo košnjo, dodatno pa so travno rušo poškodovali še ogrci majskega hrošča. Na najbolj prizadetih kmetijah so pospravili le četrtino običajnih količin prvega odkosa.
Pogled na travnike v okolici Zadloga je varljiv. Trenutno še prevladuje zelena barva, ki pa jo na nekaterih mestih prekine rjav odtenek, ki se na prvi pogled zdi, kot bi bil travnik na sveže pognojen z gnojevko. V resnici pa so to lise gole zemlje, kjer so travno rušo uničili ogrci majskega hrošča, škodljivca, ki na širši Črnovrški planoti, pa tudi na še nekaj drugih območjih po Sloveniji vsake štiri leta kroji usodo kmetijstva. Stanje je zaskrbljujoče, opozarja kmetijska svetovalka Anka Poženel, ki že več kot desetletje kmetom pomaga v boju s tem škodljivcem. V zadnjih letih so prenamnožitev hrošča dvakrat zapored uspešno zatirali z vnosom posebne gljive, ki napada in uniči ogrce tega škodljivca, letos pa, zaradi zelo sušne pomladi, gljiva, čeprav je prisotna v tleh, nima pričakovanega učinka.
„Praktično nimamo rešitev, gljiva je prepočasna, ustreznih insekticidov za uporabo v travni ruši ni registriranih, tukaj moramo biti tudi pazljivi zaradi vodovarstvenega območja, praktično nam ostane samo mehansko zatiranje,“ opozarja specialistka za poljedelstvo Anka Poženel s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova gorica.
Kmetje, ki so v minulih dneh s travnikov pospravili le med četrtino in tretjino običajnega prvega odkosa upajo, da bodo v naslednjih dneh le dočakali nekaj padavin, ki bi omogočile, da bi se gljiva razširila in populacijo ogrcev znižala. Padavine bi jim omogočile tudi, da bi z živinskimi gnojili pognojili travniške površine in spodbudili rast drugega odkosa.
Včeraj si je prizadeto področje ogledal kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je po pogovoru s strokovnimi delavci obljubil, da bo ministrstvo enega od razvojnih projektov, ki jih te dni dokončno snuje, namenilo tudi podpori strokovnih prizadevanj za zajezitev škode po majskem hrošču in ohranjanju njegove populacije v mejah, ki ne bodo škodile kmetijski pridelavi. Ministrstvo bo tudi pomagalo pri biološkem zatiranju škodljivca, ko bo to mogoče izvesti.
„Poleg tega bo verjetno potrebno poiskati shemo pomoči, ko bo znana škoda. ta v tem trenutku ni znana, ker se je prekrilo delovanje majskega hrošča in suša, tako da, če smo bili pred dvema tednoma obveščeni, da se težave kažejo na 20-tih hektarih travinja, tukaj danes vidimo, da so razmere čisto drugačne,“ je ob ogledu stanja dejal minister Židan.
Na celotnem črnovškem območju trenutno kmetuje nekaj več kot 130 živinorejskih kmetij, ki se večinoma preživljajo s prodajo mleka in redijo približno 1000 glav goveje živine. Pomanjkanje krme preživetje mnogih med njimi resno ogroža.
