Mateja Subotičanec
Naš komentar: O, domovina
| 21.06.2011, 15:00 Matjaž Merljak
O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in ni rekel: Tod bodo živeli razdvojeni ljudje. Beli in rdeči. Ni rekel: vaši in naši. Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda, šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje.... Ostalo mu je polno perišče lepote, razsul jo je na vse štiri strani in ni rekel: Zavistni ljudje bodo živeli tod. Kletev bo njih jezik in maščevalnost njih temelj.
Zanosnost Cankarjeva, kam si gledala, ko si tako prešerno ocenila ta rod brez dobrega zgodovinskega spomina!? Vzrasla da so nebesa pod Triglavom....morda...toda pod tem Triglavom v nebo zre tudi več sto grobišč in hudih, prehudih jam. Zločin, ki ne zastara. A po mnjenju predsednika nekaterih Slovencev je to drugorazredna tema. Žalostno, ko se je pa ob srebreniških žrtvah čisto spodobno in kulturno klanjal njihovemu žalostnemu spominu in tragični usodi.
O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in ni rekel: Zdaj, ko je en rov Hude jame prazen, lahko vanj zmečemo vse tiste, ki Tita nimajo za prijatelja.... Ko ta v vseh ozirih grozen in nič smešen stavek v jutranjem programu nacionalne televizije zleti iz ust bednega imitatorja še bolj tragične osebe, se pravzaprav ne zgodi nič.
Nekdo sicer protestira, o tem se pogovarjamo, do imitatorja pride zahteva po opravičilu, bednik pa nam to proda pod ironijo. Opravičil da se ne bo, ker da je na svojem področju izjemno uspešen, da je očitek samo zavist njegovega dvajsetletnega dobrega dela, da ja pač folk tako neumen, da ne razume vica.
O, domovina... človeška neumnost je res večna. Kako naj si sicer razlagam dejstvo, da po zmagi partizanov še vedno volimo to isto politično opcijo, ki se je zdaj sicer sesula sama vase, a se oblasti čisto nečastno oklepa? Kako je mogoče, da je temu veselemu rodu resnice tako malo mar...? Kako je mogoče..., da za te silne tisoče po vojni pobitih, ni nihče kriv, nihče ne odgovarja...?
O, domovina, oko, ki te ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim..., srce vztrepeče od same krivice, zakaj gore oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.
O, zgodovina, ki te potvarjajo nasilni zmagovalci: na nacionalni televiziji smo spet lahko videli, ali pa še bomo v teh dneh, da je za osamosvojitev menda odgovoren Milan Kučan. Ne me hecat! Ampak stokrat ponovljena laž bo postala resnica. In bo prišel v zgodovino kot komunist, ki je po tistih usodnih dneh nenadoma postal demokrat. Volk sicer menja dlako. Samo dlako. Krvoločnost pa ostaja, ker je globlja od volka samega!
O domovina, z grobišči prerešetana, na kosteh nedolžnih postavljena, ki zreš z nemim očesom proti nebu, od kod pride rešitev! Morda iz teh besed: SVETEGA NE DAJAJTE PSOM IN SVOJIH BISEROV NE MEČITE PRED SVINJE, DA JIH NE POMENDRAJO Z NOGAMI IN SE NATO OBRNEJO TER VAS RAZTRGAJO.