Arhiv RS
Omerza spet trka na vrata Arhiva RS
Slovenija Tanja Dominko
Publicist Igor Omerza je danes znova obiskal Arhiv Republike Slovenije in podal vlogo za dostop do dokumentov nekdanje Službe državne varnosti. Kdaj bodo vlogo reševali, še ni znano.
„Jaz sem predal to svojo novo prošnjo, v kateri zahtevam vpogled v leti 1979-80 prejšnjega stoletja, ker iščem dodatne podatke o bombnem atentatu v Velikovcu, ker bom to objavil v svoji knjigi, ki jo bom zdaj objavil v nemščini. Oni so to prošnjo prejeli, ko sem vprašal, koliko časa bo trajalo, so mi dejali, naj kličem direktorja, ki pa ga nisem dobil,“ je Omerza pojasnil za naš radio.Kot je še dodal, želi čimprejšnji vpogled v mikrofilme Arhiva RS, in sicer v Informacije Uprave za analitiko za leti 1979 in 1980. Vpogled je namenjen dodelavi njegove pravkar izdane knjige Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo.
Povedal je še, da je podatke o bombnem atentatu v Velikovcu iskal že takrat, ko je podal prejšnjo vlogo, le pod drugo vsebino. Tedaj je iskal gradivo za 15-letno obdobje, in sicer gradnike odbora za varstvo človekovih pravic, zdaj pa išče točno določeno obdobje med letoma 1979 in 1980, torej za časa bombnega atentata in sojenja atentatorju. Vloge mu, kot smo poročali, niso odobrili, pač pa se je vlada odločila za spremembo zakonodaje, ki je bila navsezadnje na referendumu zavrnjena. Tako bi moral veljati prejšnji zakon, a so v Arhivu RS zapisali, da "skupaj s pristojnimi strokovnimi službami preučujejo nastale razmere po referendumu" in da bo arhiv o nadaljnjih odločitvah medije in javnost obvestil prek spletnih strani. Kaj na to pravi Omerza? „Ne vem, kaj to pomeni, da še preučujejo. Zakon je jasen. Velja stari zakon. Novela je bila zavrnjena. Dostop nezakonito preprečujejo že več mesecev, tudi ustavno sodišče je mnenja, da ni neustavno, tako da sploh ne vem več, kaj si lahko izmislijo.“
Zakaj so pristojni doslej zavračali dostop do omenjenega gradiva, je seveda ključno vprašanje. "Očitno so notri podatki, ki so morda nesprejemljivi za nekatere ljudi," je dejal. Po njegovem mnenju sicer predsednik republike Danilo Türk takrat ni bil na funkciji, da bi bil lahko vpleten v atentat. Če bi naletel na kakšno ime, ki bi bilo lahko sporno, ga ne bi objavil, je poudaril. "Če bi ocenil, da to res škoduje nacionalni varnosti, tega ne bi objavil. Ampak kaj je nacionalna varnost, ne bo odločala Sova. Jaz vem, kaj je to nacionalna varnost, saj sem to državo gradil. In ne bom ščitil tajne politične policije.“
Da je bil dostop do arhivov oviran protipravno, je opozoril tudi predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, sicer pa poslanec SDS Zvonko Černač. "Oblast oziroma vladajoča koalicija pa to protipravnost ščiti oziroma zagovarja," je zapisal Černač.
