Po referendumih – kako naprej?
Slovenija | 06.06.2011, 15:45 Marta Jerebič
Po zavrnitvi pokojninske reforme na včerajšnjem referendumu se zdaj pojavlja vprašanje, kako naprej. Da je pokojninsko blagajno treba napolniti, je jasno vsakomur, ampak najti rešitev, ki bo splošno sprejemljiva, ne bo lahko. Tudi Evropska komisija slovensko vlado spodbuja, naj stori vse za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
Iz Bruslja sicer prihaja le vest, da Evropska komisija "jemlje na znanje" izid referenduma, je dejal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Tardio.
"To jemljemo na znanje, nimamo pa komentarja glede samega izida, saj gre za suvereno odločitev slovenskega ljudstva. Evropska komisija tako lahko le spodbudi slovensko vlado, naj stori vse, kar je mogoče, za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, na primer z uvedbo učinkovitih spodbud za dvig upokojitvene starosti, ki naj jih spremlja ustrezna strategija za aktivno staranje."
In kakšen odgovor ima vlada v rokavu? Po današnjem kolegiju pri predsedniku Pahorju kaže, da je možnosti več.
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je po včerajšnjem referendumu dejal, da nesprejetje pokojninske reforme pomeni približno 220 milijonov evrov finančnih posledic letno.
In ta sredstva bo po njegovih besedah treba poiskati v javnih financah, državnem in občinskih proračunih. Dodatnih sredstev pa po njegovih besedah ni mogoče zagotoviti s povečevanjem davkov.
Vlada bo torej, kot kaže pripravila interventni zakon, vendar prvak SDS Janez Janša poudarja, da bo interventni zakon, ki ga predlaga vlada brez vsake legitimnosti, lahko ponovno predmet referenduma na zahtevo sindikatov javnega sektorja in jeseni se lahko današnji dan zgolj ponovi, poudarja prvak SDS.
Interventni zakon se sprejema v zakonodajnem postopku, zelo verjetno po nujnem postopku, kar pomeni, da je lahko sprejet že na eni seji državnega zbora, pojasnjuje pravni strokovnjak Miro Cerar.
Zanimivo pa je, da so nasprotovanja interventnemu zakonu prisotna tudi znotraj vlade. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je povedala, da zanj ne vidi razumnega razloga. Glede svojega vztrajanja v vladi pa je dejala, da ima premier na voljo njen odstop, če bo to omogočilo premik v pravo smer.
Slovenija bo morala v prihodnosti prilagajati svoj pokojninski sistem tako demografskim kot ekonomskim trendom. Vendar pa so upravljalci države dolžni ponuditi rešitve, ki so učinkovite in pravične. Kot pravijo v SDS, bo potrebno podaljšanje starostne meje za upokojitev, vendar selektivno. Nujno bomo morali uvesti osebni pokojninski račun, da bomo motivirali mlade za pokojninsko varčevanje. Ta ne bo odpravil solidarnosti, odpravil pa bo privilegije, poudarja Janša. Pripravljeni smo plačevati del prispevka v pokojninsko blagajno tudi za tiste, ki so bili v življenju brez svoje krivde prikrajšani. Nismo pa pripravljeni plačevati priviligiranih pokojnin, je odločen prvak SDS.
