Praznik Gospodovega vnebohoda

Cerkev na Slovenskem 02. 06. 2011, 08:02 Marta Jerebič

V Katoliški Cerkvi danes obhajamo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ki je spomin na dogodek, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja.

Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem pripovedovanju po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo.

Kot je med mašo v naši radijski kapeli dejal provincial kapucinov br. Štefan Kožuh, nas tradicionalno predstavljanje Gospodovega vnebohoda lahko zapelje od njegove resnične vsebine. „Mi si običajno predstavljamo, da je Jezus živel dobrih 30 let na zemlji in končno odhaja, se dvigne v nebo, morda si celo otrese prah z nog – in upravičeno – zaradi vsega tistega, kar smo mu storili ... Toda takšna predstava, ki je zrasla v glavah umetnikov, nikakor ne drži! Resnični vnebohod ni bil nikoli predstavljen in tudi ne more biti predstavljen.“

Jezus je dejansko izginil izpred oči učencev. „Zato, da bi bil navzoč na drugačen, bolj intimen način, ne več na zunaj, vidno, ampak v njih, v njihovem življenju. Zgodi se podobno kakor v evharistiji: dokler je hostija zunaj nas, jo vidimo, jo častimo; ko pa jo pri obhajilu prejmemo, je ne vidimo več, izginila je izpred naših oči in je v nas. Tako se je začela nova, močnejša navzočnost,“ je dejal br. Štefan Kožuh in dodal, da Jezusova navzočnost med nami ni plod naših misli, naše domišljije, ni virtualna kot bi rekli v jeziku sodobne tehnologije. „Upravičeno se človek vpraša: Če je tako, kje pa je Jezus, da ga ne vidim! Odprite oči vere in ga boste videli. Odprimo oči vere in bomo videli, da je z nami, saj je vendar on sam tako obljubil.“

Praznik Gospodovega vnebohoda je lepa priložnost, da se vprašamo tudi o tem, kaj so nebesa. „Nebesa, čeprav bi bila ta še tako neizmerna, nikakor niso nek kraj, ampak določen način bivanja.“

Nekoč so kristjane obtoževali, da so preveč zazrti v nebesa. „Danes pa zapadamo v neko drugo skrajnost, ko vse preveč gledamo v tuzemsko in premalo povzdigujemo pogled proti nebu. Zanimajo nas bolj ali manj le tuzemske stvari, ideja o posmrtnem življenju, o duhovnem, celo večnem življenju pa je skoraj neprimerna, tuja današnjemu človeku ...

Jezusov vnebohod, Jezus torej, ki se dviga v nebo, je vabilo vsem nam, da spet in močneje ozavestimo duhovno plat našega bivanja.“

Slovenski škofje bodo maše na praznik Gospodovega vnebohoda darovali v stolnicah ali drugih cerkvah. Ljubljanski nadškof Anton Stres bo mašo v stolnici daroval ob 9h, mariborski nadškof Marjan Turnšek pa ob 18h v župnijski cerkvi v Pesnici. Škof Stanislav Lipovšek bo v celjski stolnici maševal ob 10h, škof Peter Štumpf pa v murskosoboški stolnici ob 19h. Ob isti uri bo mašo v župniji Prečna daroval novomeški škof Andrej Glavan.